2. dan konference GoDigital v znamenju digitalnih kompetenc

Premoščanje digitalnega razkoraka s krepitvijo digitalnih kompetenc, digitalizacije malih in srednje velikih podjetij in zagotavljanja podpornega okolja za digitalizacijo, so ključni izzivi, ki se jih loteva Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije). Na področju digitalnih kompetenc, smo se lotili raziskave potreb slovenskih malih in srednje velikih podjetij po digitalnih znanjih in veščinah, ki jih bomo zbrali v katalogu digitalnih kompetenc. Pripravili smo brezplačni poziv podjetjem za pridobitev ocene digitalne zrelosti. Na podlagi analize potreb podjetij in analize trendov na področju digitalizacije in na trgu delovne sile bomo v sodelovanju s ključnimi akterji pripravili predloge vsebin obstoječih oz. razvoj novih študijskih programov. Na področju digitalnih kompetenc je bil prav tako izjemnega pomena vavčer za dvig digitalnih kompetenc zaposlenih, ki je načrtovan tudi v prihodnje.

Konferenco je odprl Jakub Kajtman, Evropska komisija, in izpostavil, da se Evropska komisija še kako zaveda pomembnosti digitalnih kompetenc. Digitalno je postalo obvezno in ne samo nekaj, kaj je dobro znati. Delo od doma, šolanje na daljavo, spletno nakupovanje … Vse to zahteva vsaj osnovno znanje digitalnih kompetenc. 90 % delovnih mest že zdaj zahteva vsaj osnove digitalne kompetence, a 42 % Evropejcev nima niti osnovnih digitalnih kompetenc, Slovenija je celo pod povprečjem Evropske unije (EU). EU se sooča z veliko vrzeljo med osnovnimi in naprednimi digitalnimi kompetencami in podjetja vedno težje najdejo kvalificirano delovno silo s področja digitalizacije. Evropska komisija pri spopadanju z izzivom dviga digitalnih kompetenc združuje države članice, podjetja, socialne partnerje, neprofitne organizacije, izobraževalne ustanove za 4 ciljne skupine: digitalne kompetence za vse, digitalne kompetence za delovno silo, digitalne kompetence za IKT eksperte in digitalne kompetence v izobraževanju. Pripravili so 5-letni načrt, katerega namen je pomagati posameznikom in podjetjem pri razvoju digitalnih kompetenc. Digitalni izobraževalni načrt bo imel dve strateški prioriteti:

pospeševanje visoko zmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema in
izboljšanje digitalnih kompetenc in znanj.

Načrtovano je tudi oblikovanje skupne platforme, ki bo na voljo tudi v slovenskem jeziku, kjer bo na enem mestu mogoče najti vse informacije in priložnosti za krepitev digitalnih kompetenc. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO)

Janez Žezlina, IIBA Slovenija, je izpostavil, da v kolikor želimo, da bodo slovenska podjetja mednarodno konkurenčna, morajo preseči izzive pretiranega oklepanja starih navad poslovanja, kar bodo lahko naredila le s pomočjo nove miselnosti in ustreznim nivojem razvitosti digitalnih kompetenc. Jasne potrebe slovenskih podjetij po načrtnem in sistematičnem razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih so nujne, sicer bo Slovenija še bolj zaostala v primerjavi z ostalimi državami EU.

Kakšni so aktualni rezultati raziskave razvitosti digitalnih kompetenc med (137) slovenskimi MSP, ki sta jo v mesecu oktobru in novembru 2020 izvedla DIH Slovenije in IIBA Slovenije? Naj izpostavimo nekaj najbolj povednih:

80 % MSP podjetij za razvoj digitalnih kompetenc vlaga 8 ali manj ur/mesec/zaposlenega;
skoraj dve tretjini udeležencev vidi ključno dodano vrednost digitalne poslovne preobrazbe v klasičnih poslovnih modelih in samo 4 % v dvigu digitalne pismenosti;
digitalne kompetence so več ali manj skoncentrirane v najvišjem vodstvu, izziv ostaja kako narediti prenos kompetenc po nivojih navzdol in kako nasloviti digitalno (ne)kompetentnost vodij kadrovskih služb;
več kot 80 % v raziskavi sodelujočih podjetij načrtuje, da bodo potrebovali več kot eno leto za razvoj digitalnih kompetenc, skoraj polovica več kot 2 leti;
največja ovira za uspešno digitalno preobrazbo je po mnenju anketirancev v preveliki osredotočenosti na redno delo;
kot najpomembnejšo spodbudo za digitalno poslovno preobrazbo jih največ vidi v državnih spodbudah. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO).

Tina Kastelic, Kompetenca d.o.o., je jasno izpostavila, da je za dvig digitalnih kompetenc ključno ustrezno okolje, a vse se začne in konča pri ljudeh. Vse kompetence imajo ljudje in ne glede na to, kakšne tehnologije in opremo imamo v podjetjih, mora le-te nekdo upravljati. Če za to nima dovolj znanja, nam to nič ne koristi. Osvetlila je tudi, kakšna je pri tem vloga organizacije, vodstva in posameznika. Vloga organizacije je v ustrezni organizacijski kulturi, zagotavljanju psihološke varnosti, transparentnosti in jasnemu sistemu. Vodje morajo imeti jasne odgovore, pri tem je ključna komunikacija in sprotne povratne informacije. Jasna struktura nam daje varnost. Kaj pa posameznik? Tukaj ne smemo pozabiti na samoiniciativnost, skrb za lasten razvoj, komuniciranje potreb in postavljanje zdravih mej.

Kot je še izpostavila, ne smemo pozabiti na kompetenčni model - dokument, v katerem so jasno opredeljeni opisi kompetenc, potrebnih za uspešno delovanje določenega dela, delovne skupine oddelka ali organizacije. Pomembno je, da je dokument »živ«, da ne leži zgolj v predalu ali na zaprašen na polici. Da postane »živ«, smo (predvsem vodstvo in kadrovska služba) odgovorni sami. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO)

Galerija

1 / 7

Dr. Andrej Brodnik, Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, je uvodoma izpostavil, da če je bilo znanje pisanja, branja in računanja potrebno za dobrobit in uspeh posameznika v času industrijske revolucije, se je tem trem znanjem za dobrobit in uspeh v digitalni dobi pridružilo znanje računalništva in informatike (RIN). Meni, in tako kaže tudi svetovni razvoj, da bodo generacije, ki ne bodo deležne izobrazbe iz temeljnih znanj računalništva in informatike, v 21. in v 22. stoletju v depriviligiranem položaju. Ker nočemo, da so naši otroci drugorazredni državljani sveta in ker razslojevaje naše družbe nikakor ni sprejemljivo, je po besedah dr. Brodnika ključna uvedba temeljnih vsebin RIN (predlog RINOSA) v kurikulum vrtcev ter v učne načrte osnovnih in srednjih šol. Ob tem je treba zagotoviti celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov, postaviti učinkovit sistem za kakovostno izobraževanje in nadaljnje strokovno usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev na področju, vzpostaviti sistem odprtega izobraževanja, ki omogoča vključevanje deležnikov v oblikovanje vizije ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti poučevanja RIN.

Tukaj je ključno, da se do leta 2022 vsem državljanom Slovenije sistemsko omogoči pridobivanje temeljnih znanj računalništva in informatike, vključno z obveznim predmetom v osnovni in srednji šoli, ker so digitalna znanja in kompetence osrednja znanja za digitalno družbo 21. stoletja, kar tudi opredeljuje dokument EU – Digitalni izobraževalni načrt, ki ga je uvodoma izpostavil Jakub Kajtman. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO)

Ines Gergorić, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), se je v svojem predavanju dotaknila vloge kadrovskih služb oz. oddelkov (HR) kot podpore pri uvajanju in izvajanju strategije digitalne preobrazbe. Trenutne razmere pomembno vplivajo na način, kako podjetja poslujejo in upravljajo z zaposlenimi. Vloga kadrov se širi in v prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo vloga kadrov osredotočila na miselnost in naravnanost z uporabo omogočitvene tehnologije. Kaj mora HR storiti, da uresničuje digitalno strategijo? Poslanstvo kadrovske službe je zagotoviti, da ima podjetje potrebne vire ob pravem času na pravem mestu, da ustvari konkurenčno prednost na trgu. Uspešno in pravočasno izvajanje strategije, hkrati pa skrb za čustveno razbremenjevanje in upravljanje zaposlenih.

Tri ključna vprašanja, ki naj jih postavijo kadrovski strokovnjaki:

Kako se spreminja naš operativni model?
Ali imamo talente, ki jih potrebujemo?
Kako bomo ustvarili dosledno ponovitev?

A kot poudarja Gergorićeva, vsaka bo vsa digitalna preobrazba tako dobra, kot so miselnost, ljudje in procesi, ki jo poganjajo. Ne glede na panogo ali velikost podjetja, bodo do uspešnih digitalnih preobrazb in poslovne prilagodljivosti vodili kultura in ljudje v podjetju, še izpostavlja. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO)

Kakšna je sedanjost in prihodnost izobraževanja digitalnih poklicev v Sloveniji? Vprašanje je v zaključnem predavanju izpostavil, dr. Igor Pesek, Univerza v Mariboru. V primarnem izobraževanju ni predmeta računalništvo, možna je le izbira izbirnih predmetov. Poučevanje računalništva je ključno, saj živimo v digitalnem svetu. Druge države so veliko bolj aktivne na tem področju; npr. v Veliki Britaniji že od 1. razreda poučujejo računalništvo. Mednarodne raziskave kažejo, da imamo v Sloveniji veliko pomanjkanje osnovnih digitalnih veščin. Evropa se na to odziva malo drugače, in sicer z že omenjenim digitalnim izobraževalnim načrtom.

Kakšna je stanje v študijskih programih? Na podlagi klasifikacije so na Univerzi v Mariboru pregledali vse študijske programe na vseh treh stopnjah (946) in jih umestili glede na digitalne profile (čisti digitalni profili, podporni digitalni profili in nedigitalni profili). Ugotovili so, da je 54 programov čisto digitalnih, 184 podpornih in 708 nedigitalnih programov, ki izobražujejo povsem nedigitalne profile. Kako je v tujini? Bazični programi so podobno zastopani kot v Sloveniji, večja pa je raznolikost 2. in 3. stopnje – pri nas je torej premalo interdisciplinarnosti. V prihodnje bo večina novih delovnih mest povsem digitalnih. Večino kadrov v Sloveniji je možno izobraziti z obstoječimi študijskimi programi, saj diplomanti pridobijo vsaj osnovno poznavanje vsakega izmed področij. Manjkajo pa specifična znanja oz. veščine posameznega področja. Interdisciplinarnost je priložnost in nuja za slovenske študijske programe, predvsem na 2. in 3. stopnji, poudarja dr. Pesek. Celoten posnetek predavnja je na voljo tukaj: (VIDEO).

Okrogla miza z naslovom Digitalne kompetence – izziv in nuja nove realnosti (VIDEO), ki jo je moderiral Jaka Repanšek, vodja strateške skupine za regulativo SDK, je z gosti Ines Gergorić, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje pri GZS, Andrejo Lampe, IKT horizontalna mreža, Katjo Mohar Bastar, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, Ireno Kuntarič Hribar, Javni, štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije in nagovorom dr. Tomaža Kostanjevca, SPIRIT Slovenija, ponudila naslednje glavne poudarke:

pri vpeljavi digitalnih kompetenc je ključno sodelovanje gospodarstva, države in stroke;
ne smemo pozabiti na ranljive skupine kot so starejši in mladi;
ključno je, da ustrezne digitalne kompetence dobijo tudi učitelji, da so šole in šolarji tehnološko opremljeni;
da se v obstoječih strategijah država digitalnih kompetenc dotika nazadnje oz. premalo, saj na nivoju države pogrešamo resen načrt razvoja digitalnih kompetenc; cilji v strategiji marajo biti ambiciozni in vključevati vse deležnike;
apel državi: ukrepi naj bodo harmonizirani in ambiciozni;
da je potrebno, da izgubimo strah pred implementacijo novih tehnologij, in to lahko dosežemo z motivacijo, ustreznim okoljem, proaktivnostjo, mehkimi veščinami;
o digitalnih kompetencah se premalo govori in pomembno je, da izgubimo strah pred učenjem in strah pred delanjem napak;
ne smemo pozabiti na nevladne organizacije in na del prebivalstva, ki ga digitalizacija še bolj izključuje;
ključna je promocija in doseg ljudi, ki pomoč pri digitalnih kompetencah najbolj potrebujejo;
ključno je, da v prihodnosti med seboj sodelujejo vsi deležniki, in so pri pripravah dokumentov tudi povabljeni k sodelovanju, ker če bodo strategije in načrti nastajali v pisarnah državnih uradnikov, se na področju dviga digitalnih kompetenc nič ne bo spremenilo.