Umetna inteligenca

Čeprav storitve in sisteme umetne inteligence (angl. Artificial intelligence, AI) uporabljamo vsakodnevno, nemalokrat tudi nezavedno, tehnologija umetne inteligence pogosto še vedno vzbuja občutke nezaupanja in skepse. K izboljšanju splošnega razumevanja področja prav tako ne pripomorejo različni pogledi deležnikov področja, ki izhajajo iz njihovih ozko usmerjenih primerov uporabe, številna odprta etična vprašanja in vprašanja brez enoznačnega odgovora glede zasnove in uporabe tehnologije umetne inteligence.

Ai

Želimo si varno in zaupanja vredno uporabo storitev in sistemov umetne inteligence, razvoj katerih je temeljil na osnovi splošno sprejetih smernic in regulativnih okvirih za zasnovo zaupanja vredne tehnologije umetne inteligence. V procesu razvoja storitve pa so bila naslovljena pomembna področja, kot so človeški nadzor, varnost, zasebnost, preglednost, transparentnost, raznolikost, nediskriminacija, pravičnost, okoljska in družbena blaginja, odgovornost.

Definicija umetne inteligence (AI)

Čeprav je umetna inteligenca (AI) postala že zelo uveljavljen pojem v naši družbi, še vedno ne poznamo njene univerzalne definicije. Verjetno je ustreznejša trditev, da kot družba še vedno nismo prišli do skupnega soglasja o definiciji umetne inteligence. Vodilni deležniki na področju umetne inteligence podajajo svoje različice definicije umetne inteligence. Definicije izhajajo iz podobnih osnovnih načel, a se med seboj tudi razlikujejo. Razloga za to sta predvsem dva. Prvi je v pomanjkanju ustreznega dogovora oz. Definicije, kako definirati pojem inteligenca, ki za svojo definicijo ne potrebuje reference na človeško inteligenco. Ključen je dogovor o potrebnih in zahtevanih računalniških procesih, ki bi jih prepoznali kot inteligentne.

Pojem umetna inteligenca je leta 1956 skoval profesor John McCarty v želji po nevtralnem poimenovanju hitro razvijajočega se raziskovalnega področja. Definicija umetne inteligence prof. McCarty-ja se v prevodu glasi: »Študij naj bi temeljil na domnevi, da je mogoče vsak vidik učenja ali katerokoli drugo značilnost inteligence načeloma tako natančno opisati, da je mogoče na podlagi študije narediti stroj, ki to značilnost simulira.«

V slovarjih in enciklopedijah zasledimo definicije umetne inteligence, ki opisujejo umetno inteligenco kot poddomeno področja računalništva. Pri tem se definicije usmerjajo na raven sposobnosti strojev pri oponašanju človeške inteligence. Oxfordov angleški slovar definira umetno inteligenco kot: »Teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki imajo sposobnost opravljati naloge, ki zahtevajo človeško inteligenco. Kot so npr. vizualno zaznavanje, prepoznavanje govora, odločanje in prevajanje med jeziki.«

Dodatna skupina sistemov so sistemi, ki uporabljajo človeško sklepanje oz. razumevanje kot model za svoje delovanje, ne predstavljajo pa končnega rezultata. Namen tako zasnovanih sistemov je omogočanje boljših, bolj kakovostnih izdelkov oz. storitev, ne pa poustvarjanje popolnega modela človeškega uma. Opisana skupina razvoja sistemov predstavlja prevladujoči način razvoja storitev vodilnih ponudnikov storitev in izdelkov umetne inteligence. Če izpostavimo le nekatera vodilna podjetja, kot so: Amazon, Google, Facebook, IBM in podobna.

Svojo definicijo umetne inteligence podaja tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, OECD). Definicija temelji na razdelitvi umetne inteligence na manjše obvladljive in smiselne dele, ki so ključni za razumevanje področja AI.

V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske Unije smo organizirali serijo dogodkov, namenjenih predstavitvi področja umetne inteligence z različnih vidikov njene uporabe. Dogodki so zajemali tematike industrija 4.0, mediji in analiza tekstovnih dokumentov, pametne skupnosti, slike, video, zvok.

Na dogodke smo povabili številne ugledne tuje in domače strokovnjake s pravnega, poslovnega, tehničnega, raziskovalnega, regulativnega in etičnega vidika, ki so v svojih razpravah in mnenjih predstavili razumevanje ključnih vprašanj umetne inteligence. Pretekli dogodki predstavljajo dobro izhodišče za spodbujanje nadaljnje razprave o odprtih vprašanjih razvoja in uporabe umetne inteligence. Več o tem pa v spodnjih zavihkih.

Izbrani primeri pozitivnega in negativnega delovanja umetne inteligence

Tako kot razvoj storitev, sistemov in aplikacij tudi razvoj sistemov umetne inteligence občasno prinese nepredvidene končne rezultate. Čeprav je bil razvoj sistemov umetne inteligence skrbno načrtovan in premišljen, pa so končni rezultati lahko neuporabni, smešni ali pa celo škodljivi.

Nekaj izbranih primerov pozitivne in negativne uporabe sistemov umetne inteligence je podanih v dokumentu na sledeči povezavi: Dobre in slabe prakse - AL