Konferenco je s predavanjem odprla Emily Mansfield, Principal Economist for Europe, The Economist Intelligence Unit, ki je izpostavila, da so bile države na delo od doma različno pripravljene in so se na delo od doma tudi različno prilagodile. Slovenija je po stopnji zaposlenih, ki delajo od doma malo nad povprečjem EU. Poleg dela od doma, je pandemijo zaznamovalo in jo zaznamuje tudi spletno nakupovanje, ki je v teh časih narastlo in privabilo nove kupce, ki prej preko spleta niso nakupovali. Pomemben segment je tudi e-uprava, kjer je Slovenija nad povprečjem med državami članicami EU. Pojavlja se trend povečanja dostopnosti storitev e-uprave, a kot je poudarila Mansfieldova to ni trend, ki bi se moral pojaviti samo med oz. zaradi pandemije, temveč je e-uprava pomembna in pripomore predvsem pri zmanjševanju korupcije, je bolj optimalna in časovno manj obremenjujoča.
Mansfieldova se je dotaknila tudi področja Interneta stvari (Internet of things), ki je velik trend in velika priložnost za EU. Prav zdaj je skrajni čas, da Unija skoči na vlak in ujame konkurente na tem področju. Ob tem so ključna področja predvsem zdravstvo, logistika, pametna mesta in industrija. Trije glavni nasveti, ki jih je izpostavila predavateljica so:
- Pri uvajanju digitalnih rešitev naj bo na prvem mestu (kibernetska) varnost,
- ključno je globalno poenotenje regulative,
- vlaganje v delovno silo naj bo usmerjeno v tehnične in digitalne spretnosti zaposlenih.
Okrevanje bo težko, boleče in počasno, a ključne priložnosti so v avtomobilski industriji, telekomunikaciji, zdravstvu, finančnih storitvah in e-trgovini. Po besedah Mansfieldove ne smemo zapraviti krize, saj je le ta čas in priložnost za transformacijo. Investiranje v ljudi in digitalne kompetence pa je tukaj ključno. Gradivo je na voljo tukaj.
Nadaljevala je Angela Salmeron, European Future of Work Lead IDC Europe, ki je prav tako izpostavila pomen zaposlenih, ki morajo biti po njenih besedah na prvem mestu, saj drugače uspeha pri digitalni transformaciji podjetja ne bo. Opolnomočenje zaposlenih s pravimi orodji in pravim okoljem ter ekipa kot del misije digitalne strategije. Glavne ovire pri hitremu, pametnemu in inovativnemu delu so predvsem zapleteni procesi, neprimerna tehnologija, ročni procesi in omejen dostop do podatkov. Ključna je organizacijska agilnost in 'moderno učenje', ki temelji na tem, da ko se nekaj naučimo, to ne pomeni da je učenja konec, temveč je to čas za nadaljevanje in utrjevanje znanja, ki mora temeljiti na agilnosti in se osredotočati na vrzeli, kjer veščin nimamo. Pri tem ne smemo pozabiti niti na mehke veščine. Gradivo je na voljo tukaj.
Cecilia Bonefeld-Dahl, Director General of DIGITALEUROPE je predstavila razmere rasti evropskih podjetij, ki kaže na to, da je med vsemi MSP, ki so vredna milijardo dolarjev (vseh skupaj je 449), le 12 % takšnih, ki so iz EU, brez Združenega kraljestva samo 5 %. Do leta 2025 bi morala imeti EU vsaj 25 % takšnih MSP in od tega vsaj 15 s področja umetne inteligence. Kako to doseči? S 750 milijard evrov med leti 2021 in 2023, namenjenih digitalizaciji in spodbujanju zelenih tehnologij. Tri četrtine sredstev bo namenjenih vladam držav članic, Sloveniji 20 % oz. 10,5 milijarde evrov. Glavna področja digitalnih investiciji bodo namenjena področjem digitalnega izobraževanja, digitalnih kompetenc in vključenosti, digitalizaciji MSP, digitalizaciji zdravstva, povezanosti in infrastrukturi, digitalni transformaciji in zelenim inovacijam.
Le 12 % evropskih podjetij uporablja veliko podatkovne analitike – do leta 2025 je cilj vsaj 50 %. 42 % Evropejcev nima ustreznih digitalnih kompetenc – do leta 2025 je cilj, da 90 % Evropejcev redno uporablja internet. Cilj je tudi, da vsaj 70% podjetij zagotovi IKT treninge za zaposlene, takšnih je danes le 24%. Pri tem je pomembno tudi učenje osnovnošolskih učiteljev, saj se danes le 40 % učiteljev čuti sposobne uporabljati digitalne tehnologije, kar je izpostavila tudi trenutna kriza in kar kaže tudi na potrebo po moderniziranju šolskih kurikulumov. Gradivo je na voljo tukaj.
Kakšna so razmere v Sloveniji in kakšno je stanje produktivnosti in korakov v digitalno transformacijo, je predstavil Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj. Upočasnjena rast produktivnosti v Sloveniji je zaustavila tudi zapiranje produktivnostne vrzeli do povprečja EU. Investicijska aktivnost Slovenije je bila v zadnjih letih nizka, to pa se kaže tudi v znanju kot primerjalni prednosti, ki jo Slovenija počasi izgublja. Neugodna je predvsem vključenost delovno aktivnih (25 – 64 let) v vse življenjsko učenje. Slovenija zaostaja za trendi pri vlaganjih v neoprijemljivi kapital, prav tako so se občutno zmanjšale naložbe slovenskega sektorja v RRD v zadnjih 10 letih in ta padec še ni nadomeščen. Po obsegu tehnično ogroženih obstoječih delovnih mest Slovenija spada v skupino najbolj ogroženih držav. Ambicioznejša in hitrejša digitalizacija pod predpostavko aktivnega upravljanja zmanjšuje takšna tveganja in čas je, da se pravočasno in ustrezno preusposobi prebivalstvo. Posnetek predavanja je na voljo tukaj.
Okrogla miza »Nikoli ne zapravi dobre krize…« ali kako do digitalnega preboja Slovenije, ki jo je moderiral mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je podala kar nekaj zanimiv poudarkov. (VIDEO)
Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenije) je izpostavila pomen podpornega okolja in pomembnost vavčerjev za digitalno preobrazbo ter pomembne aktivnosti za digitalno transformacijo, ki jih za podjetja pripravlja in nudi DIH Slovenije. Ključne pri tem pa so tudi digitalne kompetence, ki bodo glavni poudarek 2. dne konference Go Digital.
Jernej Salecl, v.d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je izpostavil zavedanje, pomembnost in pomen razpisov s področja digitalizacije za MSP, ki so se izkazali za nujne, o čemer priča tako hitra poraba in veliko zanimanje podjetij in nujnost po zavzemanju za dodatna sredstva za področje digitalizacije tudi v prihodnje.
Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije se je osredotočil na IKT sektor, ki je velik, deluje nišno, a se od njega lahko druga podjetja marsikaj naučijo. Pri tem je izpostavil tudi oblikovanje digitalne solidarnosti in pa nujo po ustrezni regulativi in ustreznem ekosistemu. Najprej je pomembno to, da vodstveni kader razume kakšni so potrebni koraki in da morajo zaposleni ostati na 1. mestu.
Matjaž BERIČIČ, član uprave Telekoma Slovenije je predstavnik enega od 8 stebrov infrastrukture, brez katerega bi v teh časih težko delovali. Kako so se s krizo spopadli pri njih? Po njegovih besedah jih je rešil ISO standard nemotenega poslovanja, rotacija zaposlenih, delo na daljavo in kar je najbolj pomembno – redna komunikacija med zaposlenimi. Uresničili so vizijo digitalizacije, načrtovane za leto 2025. Ob tem pa ne pozabljajo na zavedanje, da so vse tehnologije namenjene ljudem in povezljivosti.
Peter WOSTNER, sekretar z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je poudaril, da imamo trenutno skoraj vsi vklopljeno preživetveno logiko, ampak potrebno je preklopiti v razvojno. Države morajo priskočiti na pomoč, saj bodo sredstva države ključna, da bodo podjetja še naprej vlagala v raziskave in razvoj.
Vito GOSAR, vodja oddelka za upravljanje strankinih in tržnih poti v NLB meni, da je digitalizacija ključna tudi za delovanje bank – vprašanje digitalizacije je ključno, vprašaje je le, kako in kako hitro. Vse vzvode za uspešen izhod iz krize imamo v svojih rokah in je škoda da jo zamudimo. V banki so se po njegovih besedah hitro prilagodili, da so strankam lahko omogočili nemoteno uporabo storitev, pojavila pa se je težava v neenakosti med strankami in zaposlenimi, kjer pa bomo morali po njegovih besedah vsi pomagati vsem.
Dr. Dan PODJED, antropolog in znanstveni sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je na vprašanje, ali smo se kot ljudje zaradi pandemije spremenili, odgovoril, da pandemije od vedno spreminjajo človeštvo, a trenutna pandemija se je izkazala kot velik delitelj – bogati bodo še bogatejši, revni še bolj revni – ta razkol pa bo zaradi digitalizacije še večji, zato je ključna pobuda vsem oblikovalcem politik in procesov digitalizacije ta, da naj bo v središču človek in digitalizacija naj bo po meri človeka.
Na vprašanje kako pospešiti digitalno preobrazbo podjetij oz. gospodarstva in kaj je pri tem ključno, je v anketi s 60 % udeležencev odgovorilo, da je ključno vlaganje podjetij v digitalne kompetence vodstev in ostalih zaposlenih. In prav digitalne kompetence so bile glavna tema 2. dne konference GoDigital 2020.
Primere dobrih praks si lahko pogledate tukaj.
