Okrogla miza »Nikoli ne zapravi dobre krize…« ali kako do digitalnega preboja Slovenije, ki jo je moderiral mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je podala kar nekaj zanimiv poudarkov.
Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenije) je izpostavila pomen podpornega okolja in pomembnost vavčerjev za digitalno preobrazbo ter pomembne aktivnosti za digitalno transformacijo, ki jih za podjetja pripravlja in nudi DIH Slovenije. Ključne pri tem pa so tudi digitalne kompetence, ki bodo glavni poudarek 2. dne konference Go Digital.
Jernej Salecl, v.d. generalnega direktorja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je izpostavil zavedanje, pomembnost in pomen razpisov s področja digitalizacije za MSP, ki so se izkazali za nujne, o čemer priča tako hitra poraba in veliko zanimanje podjetij in nujnost po zavzemanju za dodatna sredstva za področje digitalizacije tudi v prihodnje.
Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije se je osredotočil na IKT sektor, ki je velik, deluje nišno, a se od njega lahko druga podjetja marsikaj naučijo. Pri tem je izpostavil tudi oblikovanje digitalne solidarnosti in pa nujo po ustrezni regulativi in ustreznem ekosistemu. Najprej je pomembno to, da vodstveni kader razume kakšni so potrebni koraki in da morajo zaposleni ostati na 1. mestu.
Matjaž BERIČIČ, član uprave Telekoma Slovenije je predstavnik enega od 8 stebrov infrastrukture, brez katerega bi v teh časih težko delovali. Kako so se s krizo spopadli pri njih? Po njegovih besedah jih je rešil ISO standard nemotenega poslovanja, rotacija zaposlenih, delo na daljavo in kar je najbolj pomembno – redna komunikacija med zaposlenimi. Uresničili so vizijo digitalizacije, načrtovane za leto 2025. Ob tem pa ne pozabljajo na zavedanje, da so vse tehnologije namenjene ljudem in povezljivosti.
Peter WOSTNER, sekretar z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je poudaril, da imamo trenutno skoraj vsi vklopljeno preživetveno logiko, ampak potrebno je preklopiti v razvojno. Države morajo priskočiti na pomoč, saj bodo sredstva države ključna, da bodo podjetja še naprej vlagala v raziskave in razvoj.
Vito GOSAR, vodja oddelka za upravljanje strankinih in tržnih poti v NLB meni, da je digitalizacija ključna tudi za delovanje bank – vprašanje digitalizacije je ključno, vprašaje je le, kako in kako hitro. Vse vzvode za uspešen izhod iz krize imamo v svojih rokah in je škoda da jo zamudimo. V banki so se po njegovih besedah hitro prilagodili, da so strankam lahko omogočili nemoteno uporabo storitev, pojavila pa se je težava v neenakosti med strankami in zaposlenimi, kjer pa bomo morali po njegovih besedah vsi pomagati vsem.
Dr. Dan PODJED, antropolog in znanstveni sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je na vprašanje, ali smo se kot ljudje zaradi pandemije spremenili, odgovoril, da pandemije od vedno spreminjajo človeštvo, a trenutna pandemija se je izkazala kot velik delitelj – bogati bodo še bogatejši, revni še bolj revni – ta razkol pa bo zaradi digitalizacije še večji, zato je ključna pobuda vsem oblikovalcem politik in procesov digitalizacije ta, da naj bo v središču človek in digitalizacija naj bo po meri človeka.
Na vprašanje kako pospešiti digitalno preobrazbo podjetij oz. gospodarstva in kaj je pri tem ključno, je v anketi s 60 % udeležencev odgovorilo, da je ključno vlaganje podjetij v digitalne kompetence vodstev in ostalih zaposlenih.
