Analiza temelji na rezultatih obsežne ankete med organizacijami različnih velikosti in dejavnosti ter fokusne skupine s predstavniki podpornih okolij. Ugotovitve kažejo, da organizacije sicer prepoznavajo pomen umetne inteligence, vendar se pri njenem uvajanju srečujejo s številnimi ovirami. Najpogosteje izpostavljene težave so pomanjkanje znanja in kompetenc, omejen dostop do podatkov ter nezadostna finančna sredstva. Poleg tega je sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom še vedno prešibko – s takšnimi ustanovami sodeluje manj kot četrtina organizacij.
Organizacije umetno inteligenco največkrat uporabljajo za analizo podatkov in avtomatizacijo procesov, redkeje pa za podporo poslovnim odločitvam. Ključno oviro pri hitrejšem razvoju predstavlja tudi neustrezna tehnična infrastruktura – le redke organizacije uporabljajo visoko zmogljivo računalništvo (HPC), večinoma se zanašajo na oblačne storitve, mnoge pa sploh nimajo dostopa do ustreznih podatkovnih virov.
V ospredje poročilo postavlja potrebo po oblikovanju nacionalnih podatkovnih prostorov, ki bi omogočili varen, standardiziran in učinkovit dostop do podatkov, s čimer bi pospešili razvoj rešitev UI v ključnih sektorjih, kot so industrija, zdravstvo, energetika, kmetijstvo, logistika in javna uprava. Poudarjena je tudi pomembnost nadgradnje znanj in kompetenc – največje potrebe organizacij so na področju podatkovne znanosti, razvoja algoritmov in obdelave naravnega jezika. Posebej izpostavljeno je pomanjkanje usposabljanj, ki bi bila prilagojena praktičnim potrebam različnih vrst organizacij.
Za uspešno uvajanje UI v Sloveniji bo ključna vloga države. Poročilo priporoča vzpostavitev nacionalne platforme za umetno inteligenco, ki bi povezovala podatkovne vire, infrastrukturo, dobre prakse in deležnike. Med ukrepi, ki bi najbolj prispevali k razvoju UI, so poleg tega tudi izboljšanje zakonodajnega okvira za dostop do podatkov, okrepitev finančnih spodbud za raziskave in razvoj, ter boljše povezovanje raziskovalnih ustanov z gospodarstvom.
