Rezultati kažejo, da se številna MSP še vedno soočajo s pomanjkanjem znanja, časa in finančnih virov za ustrezno zaščito pred kibernetskimi grožnjami. Vavčerji za kibernetsko varnost so se izkazali kot učinkovit mehanizem, saj jih je večina podjetij ocenila kot ustrezne glede na njihove potrebe. Poleg tega pa je analiza digitalne zrelosti razkrila, da ima le manjšina podjetij vzpostavljeno strategijo kibernetske varnosti, večina pa se še vedno zanaša na zunanje IT-strokovnjake brez dolgoročnega pristopa.
Poročilo izpostavlja potrebo po kaskadnem financiranju, ki bi omogočilo hitrejši in bolj fleksibilen dostop do sredstev. Obenem opozarja na pomen vzpostavitve Nacionalnega kompetenčnega centra (NCC), ki bi povezal akademsko sfero, podjetja in javne institucije ter omogočil razvoj digitalnih peskovnikov in testiranje rešitev v varnem okolju.
V ospredju je tudi potreba po ciljno usmerjenih izobraževanjih – od simulacij in praktičnih vaj do certificiranja. Za uspešno obrambo pred sodobnimi grožnjami bodo potrebni različni profili strokovnjakov, kar vključuje tako tehnične kot analitične veščine. Vključevanje vsebin o kibernetski varnosti že v osnovnošolske programe bi dolgoročno prispevalo k širši digitalni pismenosti.
Analiza poudarja, da je za izboljšanje stanja ključna prilagoditev razpisov potrebam podjetij – znižanje zahtevane lastne udeležbe, krajši prijavni cikli ter povezovanje obstoječih projektov z novimi viri. Le z usklajenim pristopom bomo MSP-jem omogočili, da se učinkoviteje soočijo s sodobnimi digitalnimi izzivi in ohranijo konkurenčnost na evropskem trgu.
