Katja Mohar Bastar, direktorica Zavoda Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije), je uvodoma izpostavila glavne cilje in naloge zavoda, ki se kažejo predvsem v podpori podjetjem pri njihovi digitalni preobrazbi in dvigu njihovih konkurenčnih prednosti, ki temeljijo na digitalnem. Poleg neposredne podpore malim in srednjim podjetjem na področju digitalizacije, se DIH Slovenije prav tako trudi s povezovanjem na nacionalni ravni in ravni Evropske unije ter pri promociji digitalizacije. Ključna je ustrezna pomoč, ter varna in transparentna digitalna transformacija podjetij, ki bo pripomogla k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju.
Korona in digitalizacija, digitalizacija in korona. Vuk Ćosić je izpostavil zanimiv pogled na trenutno krizo, ki je zanimiva predvsem zato, ker se sočasno dogaja skoraj v vseh državah sveta. Po njegovih besedah nam soočanje s krizo posameznih držav omogoča primerjavo med različnimi načini vladanja in močjo oblasti. Družbene posledice pa se kažejo predvsem v večjem nadzoru, manipulaciji, polarizaciji, protestih, »kriziranju« - krize primerjamo s preteklimi, delu od doma – kjer velik del poklicev tega ne omogoča, učenju na daljavo – kjer pozabljamo na to, da je šola pomembna socializacijska naprava, da posameznik postane del družbe. (VIDEO)
Nadaljeval je Miha Ceglar, ki se je osredotočil na uporabniško izkušnjo, ki je po njegovem mnenju ključ za doseganje uporabnika. Gre namreč za seštevek različnih vidikov, kot so koristnost, zaželenost, dostopnost, kredibilnost, najdljivost, uporabnost in vrednost, ki jo ima končni uporabnik s produktom ali storitvijo. Ključ za dobro uporabniško izkušnjo pa je načrtovanje, ki pa se v praksi žal prevečkrat preskoči. (VIDEO)
Pri digitalni strategiji pa ne smemo pozabiti na pravne vidike, ki jih je odlično povzel Jaka Repanšek. Realnost je namreč takšna, da se na pravne in regulatorne okvirje v postopkih digitalne preobrazbe in priprave digitalnih strategij (pre)pogosto pozablja. Ključna področja na katera med drugimi ne smemo pozabiti so pravice intelektualne lastnine (avtorske pravice, pravice industrijske lastnine), zasebnost in varnost (predvsem GDPR), transakcije, sklepanje pogodb na daljavo, splošne pogoje poslovanja in pravno pristojnost. (VIDEO)
Digitalna transformacija pa ni mogoča brez digitalnih kompetenc, kar je slikovito predstavila Brigita Dane iz Simbioze. Da smo digitalno kompetentni, lahko rečemo takrat, ko smo zmožni uporabljati digitalne naprave na 5 glavnih področjih kot so pridobivanje informacij, komuniciranje in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, ko pri tem znamo poskrbeti za varnost in rešiti probleme, ki se pri tem pojavijo. A realnost je sledeča – v Sloveniji je raven digitalnih znanj pod evropskim povprečjem. Po njenih besedah razlog za to lahko iščemo v togem in okrnelem šolskem sistemu, kar je lahko velik problem, saj bo 65% otrok, ki so trenutno v osnovni šoli, službovalo na digitalnih delovnih mestih, ki trenutno sploh še ne obstajajo. Vseživljenjsko učenje je torej ključno, največjo vlogo pri tem imajo trenutno predvsem nevladne organizacije, izpostavila pa je tudi spodbudo države v obliki vavčerjev za digitalizacijo, ki je pri tem ključnega pomena. (VIDEO)
Kibernetska (ne)varnost je po besedah Gregorja Spagnola žal (pre)velikokrat pozabljena oziroma upoštevana prepozno. Hekerji namreč ne počivajo, razlogi za napade pa so predvsem finančni, socialno družbeni in politični. Slovenija pri hekerskih napadih ni izjema, in MSP se tega premalo zavedajo. Najpogostejši napadi so škodljiva programska oprema, napadi na spletu, napake v aplikacijah, ribarjenje in DDOS napadi. Delo od doma, dostop do podatkov od doma, vse to so delodajalci delavcem omogočili, a je bila pri tem varnost žal na zadnjem mestu in MSP so postale lahke tarče kibernetskih napadov. Po njegovih besedah je potrebno začeti pri izobraževanju zaposlenih in s tem zavedanju o pomenu kibernetske varnosti. Simon Feldin iz podjetja Siel d.o.o., ki je koristilo vavčer za kibernetsko varnost in opravilo tako sistemski varnostni pregled kot penetracijsko testiranje, je kot ključen razlog na vprašanje zakaj so se za vavčer odločili, izpostavil zadevanje odgovornosti in pomembnosti kibernetske varnosti. Kljub temu, da je bila varnost pri njih na prvem mestu, je po njegovih besedah neodvisni zunanji pregled raven varnosti dvignil še na višjo raven. (VIDEO)
Z nič manj pomembno temo je dogodek zaključil Gregor Burger s predstavitvijo neizkoriščenih priložnosti digitalnega marketinga. Kupci namreč v dobi digitalizacije lažje pridobijo informacije, želijo preizkušati nove tehnologije, ne želijo sprejemati kompromisov in iščejo dobro uporabniško izkušnjo. Glavni trendi digitalnega marketinga se kažejo predvsem v zagotavljanju najboljše uporabniške izkušnje, uporabe AI, glasovnega upravljanja, video vsebin, AR/VR rešitev, varnosti in skladnosti z GDPR regulativami. Korona kriza je izpostavila pomembnost prisotnosti na spletu, interakcijo s kupci in potrebno optimizacijo procesov. Vavčerji za digitalni marketing so tako idealna priložnost za MSP, da podjetja te trende udejanjijo in tudi v trenutnih časih ohranijo svoje kupce in jim zagotovijo najboljšo uporabniško izkušnjo ter ostanejo konkurenčni. (VIDEO)
