Zbrane je uvodoma nagovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil neločljivo povezanost digitalizacije in konkurenčnosti v gospodarstvu. Po njegovih besedah je velikost trga lahko omejevalna, zato je potrebno nove priložnosti za rast iskati v digitalizaciji.
Pandemija korona virusa je dala digitalizaciji velik pospešek, čemur so pritrdili tudi panelisti. Namestnik generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Ulrik Vestergaard Knudsen je dejal, da je nekaterim uspelo v nekaj mesecih narediti napredek, za katerega bi sicer potrebovali več let.
Enako velja tudi za področje zdravja. Pred pandemijo je bilo okoli 20 odstotkov zdravnikov sposobnih komunicirati z bolniki prek digitalnih kanalov, ta delež je sedaj skoraj 70 odstoten, je dejal Christian Pawlu iz družbe Sandoz.
Mnogi trendi v digitalizaciji, ki so posledica krize, bodo ostali prisotni vsaj nekaj časa ali celo za vedno, je ocenil regijski direktor Googla za jadransko regijo Joško Mrndže. Pri tem je izpostavil predvsem rast spletnih trgovin ter delo in izobraževanje na daljavo. Google je zavezan enakovredni pomoči vsem uporabnikom, pri tem pa sta ključni transparentnost in kibernetska varnost.
Pri vseh spremembah na področju digitalizacije pa je ključno zaupanje, je mnenja direktor urada predsednika Estonije Tiita Riisala. Le tako je mogoče vzpostaviti odlično sodelovanje. To se kaže na primer pri nezaupljivosti do digitalnega shranjevanja občutljivih podatkov, čeprav je le to varnejše od običajnih dokumentov v papirnati obliki.
Napredek Slovenije na področju digitalizacije je predstavil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. V preteklih letih so bili namreč na tem področju izvedeni številni ukrepi, digitalizacija pa bo ključna tudi v prihodnje.
V času krize je po mnenju Marka Grobelnika z Instituta Jožef Stefan potrebno iskati tudi priložnost za dodaten napredek. Po njegovih besedah dobre krize ne gre zapraviti. Ob tem pa je opozoril tudi na številne izzive, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence.
Na pasti digitalizacije je opozoril tudi Vestergaard Knudsen, ki je poudaril, da je ključno poskrbeti, da digitalna transformacija ne bo postala orodje za sovražnike demokracije in človekovih pravic.
Ključno vlogo pri digitalizaciji v Sloveniji ima tudi Zavod Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije), kar je upravičila tudi moderatorka in direktorica zavoda Katja Mohar Bastar. DIH Slovenije se kot osrednja nacionalna točka za zagotavljanje, povezovanje in podporo poslovnih in tehnoloških znanj, tehnologij, eksperimentalnih in pilotnih okolij, najboljših praks in metodologij, trudi da se slovenski industriji in podjetjem omogoči in podpre njihovo digitalno preobrazbo in dvigne njihove konkurenčne prednosti, ki temeljijo na digitalnem.
DIH Slovenije si z glavnimi cilji po vzpostavitvi digitalnega ekosistema, neposredni podpori malim in srednjim podjetjem na področju digitalizacije, povezovanju na nacionalni ravni in ravni Evropske unije in promociji digitalizacije prizadeva, da digitalizaciji zada ustrezen pospešek, nudi ustrezno pomoč, pomaga pri odgovorih in skrbi za varno in transparentno digitalno transformacijo, ki bo pripomogla k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju.
Posnetek celotne okrogle mize je na voljo tukaj.
