Kakšna je sedanjost in prihodnost izobraževanja digitalnih poklicev v Sloveniji? Vprašanje je v zaključnem predavanju izpostavil, dr. Igor Pesek, Univerza v Mariboru. V primarnem izobraževanju ni predmeta računalništvo, možna je le izbira izbirnih predmetov. Poučevanje računalništva je ključno, saj živimo v digitalnem svetu. Druge države so veliko bolj aktivne na tem področju; npr. v Veliki Britaniji že od 1. razreda poučujejo računalništvo. Mednarodne raziskave kažejo, da imamo v Sloveniji veliko pomanjkanje osnovnih digitalnih veščin. Evropa se na to odziva malo drugače, in sicer z že omenjenim digitalnim izobraževalnim načrtom.
Kakšna je stanje v študijskih programih? Na podlagi klasifikacije so na Univerzi v Mariboru pregledali vse študijske programe na vseh treh stopnjah (946) in jih umestili glede na digitalne profile (čisti digitalni profili, podporni digitalni profili in nedigitalni profili). Ugotovili so, da je 54 programov čisto digitalnih, 184 podpornih in 708 nedigitalnih programov, ki izobražujejo povsem nedigitalne profile. Kako je v tujini? Bazični programi so podobno zastopani kot v Sloveniji, večja pa je raznolikost 2. in 3. stopnje – pri nas je torej premalo interdisciplinarnosti. V prihodnje bo večina novih delovnih mest povsem digitalnih. Večino kadrov v Sloveniji je možno izobraziti z obstoječimi študijskimi programi, saj diplomanti pridobijo vsaj osnovno poznavanje vsakega izmed področij. Manjkajo pa specifična znanja oz. veščine posameznega področja. Interdisciplinarnost je priložnost in nuja za slovenske študijske programe, predvsem na 2. in 3. stopnji, poudarja dr. Pesek.
