Analiza potreb slovenskih MSP podjetij po digitalnih znanjih, veščinah in kompetencah ter predlog kataloga digitalnih kompetenc

Slovenska mednarodna podjetja na večini tujih trgov že poslujejo, v t. i. digitalni ekonomiji, ki se vse bolj razvija tudi v Sloveniji. Digitalna ekonomija prinaša za podjetja predvsem nove razmere poslovanja.

V kolikor želimo, da bodo slovenska podjetja mednarodno konkurenčna, morajo preseči izzive pretiranega oklepanja starih navad poslovanja, kar bodo lahko naredila le s pomočjo nove miselnosti (naravnanosti) in z ustreznim nivojem razvitosti digitalnih kompetenc. To velja tudi za segment malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP).

Nujno potrebo po digitalni poslovni preobrazbi in uspešnosti podjetij pri tem nakazujejo številne mednarodne raziskave. Npr. v raziskavi Gartner Digital Enterprise 2020 se je 67 % poslovnih voditeljev strinjalo, da v kolikor njihovo podjetje v tem letu ne bo bistveno bolj digitalizirano, ne bo več konkurenčno. V globalni raziskavi McKinsey o digitalnih preobrazbah pa je kar kot osem od desetih vprašanih navedlo, da se je njihova organizacija v zadnjih petih letih sicer lotila prizadevanj za digitalno preobrazbo, a pri tem jih je manj kot 30 % uspelo uspešno izvesti to preobrazbo oziroma le 16 % vprašanih je izjavilo, da so digitalne preobrazbe njihovim organizacijam prinesle bistveno izboljšanje uspešnosti. Raziskava podjetja Fujitsu, je odkrila, da skoraj 60% voditeljev IT podjetij meni, da njihova organizacija nima pravih veščin za uspešno izvajanje digitalnih projektov. Razlogi za neuspešnost digitalnih poslovnih preobrazb v veliki meri ležijo prav v pomanjkanju ustreznih digitalnih kompetenc.

V objavljenem evropskem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI (Digital Economy and Society Index) za leto 2020 je Slovenija še vedno pod povprečjem EU držav.

Digitalna poslovna preobrazba ni nič drugega kot poslovni razvoj organizacije v novih razmerah poslovanja digitalne ekonomije. V povezavi s tem smo avtorji pred junijem 2020 izvedli anketo, v kateri je sodelovalo več kot sto (100) slovenskih podjetij, ki so kot najpogostejšo obliko upravljanja digitalne poslovne preobrazbe navedla digitalno strategijo, ki pa jo v resnici ima še vedno manj kot 20% slovenskih podjetij. Na naslednjih mestih so uvedba digitalnih poslovnih vlog (kar je pohvalno), upravljanje sprememb in upravljanje izkušnje blagovne znamke z 12,8 odstotka. Prav nobeden od elementov upravljanja poslovne digitalne preobrazbe pa ni dosegel vrednosti višje od 20 odstotkov. Vse skupaj seveda pomeni izredno slabo pripravljenost slovenskih podjetij na uspešno izvedbo digitalne poslovne preobrazbe. Ključ do boljše pripravljenosti pa predstavljajo prav digitalne kompetence.

V raziskavi DIHS in FOV ob zaključku 2019 na vzorcu devetdeset (90) podjetij, so le-ta navedla, da skoraj v 60 % uporabljajo za digitalno poslovno preobrazbo zgolj lastne vire, zunanje strokovnjake pa najamejo bolj v povezavi z izdelavo digitalne strategije in oblikovanjem digitalnih poslovnih modelov. Med najpomembnejše razloge za neizvajanje oziroma počasno izvajanje digitalne preobrazbe navajajo pomanjkanje kadrov in znanja, oziroma da bi potrebovala podporo pri dvigu digitalnih kompetenc.