3. oktobra je na Gospodarski zbornici v Ljubljani potekal posvet "Reševanje krize digitalnih veščin", udeleženci katerega so se strinjali, da je potrebna politična odločitev, ki bo prinesla odločne in takojšnje korake v smeri izobraževanja mladih na področju temeljnih znanj računalništva in informatike.
»Ali smo pripravljeni posesti naše otroke na avto digitalizacije brez poznavanja cestnoprometnih predpisov, brez varnostnega pasu, brez znakov in dobre infrastrukture? Za vožnjo avta vsak potrebuje izpit in varen, registriran avto. Za vožnjo življenja, ki bo digitalna, pa ne bi vložili tisto malo napora in nekaj ure izobraževalnega procesa za naše naslednike?!« se je v svojem uvodnem nagovoru vprašal Igor Zorko, predsednik Gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo in GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije. Ne gre le za IT strokovnjake, opolnomočiti je treba vse mlade, da se bodo v svojih poklicih in življenjih znašli ter bili uspešni in zadovoljni.
Medtem ko imajo najrazvitejše države, kot sta Finska in Nizozemska, 80 odstotkov prebivalcev med 16 in 74 leti z digitalnimi kompetencami, je ta odstotek v Sloveniji le 50 %. DIH Slovenije od leta 2020 letno pripravlja poročilo napovedi potreb po digitalnih profilih v mikro, malih in srednjih podjetjih (MSP), ki je bilo nazadnje posodobljeno prejšnji mesec. Da bi lahko ocenili, kje podjetja v svojem razvoju so in kako se morajo razvijati v prihodnosti, je DIH Slovenije razvil orodje za merjenje digitalne zrelosti, je pojasnila direktorica Digitalnega inovativnega stičišča Katja Mohar Bastar. Kot najbolj zaskrbljujoče ocenjuje dejstvo, da je delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc zelo nizek.
V letu 2021 je 37 % sodelujočih organizacij ocenilo 50–100 % povečanje potreb po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih v svojih podjetjih. V letu 2022 je takšno oceno podalo 47 %, v letu 2023 pa že 54 % anketiranih organizacij, je Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije GZS, s podatki podkrepil svojo izjavo o težavah podjetij pri kadrovanju IKT strokovnjakov, po katerih se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU. Izpostavil je pomembnost vlaganj tako v digitalne tehnologije in rešitve kot v digitalne kompetence. Ravno slednje potrebujejo (skoraj) vsi profili delovnih mest – tudi vodstva podjetij. Ključna področja, kjer je treba iskati rešitve, vidi v izobraževalnem sistemu, pri čemer je rdeča nit nujna uvedba RIN kot obveznega predmeta v OŠ in SŠ. Poleg tega je predlagal poenostavitev zaposlovanja tujih IKT strokovnjakov, prekvalifikacije in dokvalifikacije ter prijaznejšo davčno politiko.
Več lahko preberete TUKAJ.
Vir slikovnega gradiva je GZS.
