Digitalna koalicija, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije) in Služba vlade za digitalno preobrazbi so z organizacijo konference izpostavili vlogo in izkušnje številnih slovenskih digitalnih strokovnjakinj. Govornice, ki se jih je zvrstilo kar 17, so si bile enotne, da lahko pri zapolnjevanju vrzeli IKT kadra pomembno vlogo odigrajo prav ženske. Temu pritrjujeta tudi dva predstavljena dokumenta - Deklaracije o ženskah v podjetništvu in inovacijah ter Deklaracije EU “Ženske in digitalizacija”.
Raznolikost spolov ima močan, pozitiven vpliv na BDP, je bilo slišati v okrogli mizi o izzivih vodenja IKT organizacij, ki jo je vodila mag. Katja Mohar Bastar, direktorica DIH Slovenije. Mirjana Dimc Perko, Incon, je ob tem povzela tudi raziskavo Združenja Menedžer ter poleg blagodejnega učinka raznolikosti spolov med drugim izpostavila še, da je koeficient donosnosti naložb v Fortune 500 podjetjih, ki imajo v upravah vsaj 3 ženske, višji za kar 46 %. Sistematično k ustvarjanju raznolikosti v podjetju pristopajo v Microsoft Slovenija; Barbara Domicelj je ob tem izpostavila, da so prav ta raznolikost močno pripomore tudi k dodatnemu razvoju produktov. Sonja Šmuc, vodja strateških projektov pri Dewesoft in izvršna direktorica Blueberry, pa je dodala, da je spreminjanje organizacijske kulture podjetij v luči zagotavljanja enakih možnosti predvsem dolgotrajen proces, ki se ne more zgoditi čez noč, boljši rezultati raznolikih ekip pa so po njenem prepričanju zagotovo rezultat kulture izbiranja najboljših kadrov, ne glede na spol.
Sogovornice druge okrogle mize, ki jo je vodila Tanja Bivic Plankar, Blockchain Alliance Europe, se je dotaknila uvajanja naprednih tehnologij v sodobne poslovne sistemih. Ana Lukner Roljič, Truhomam je izhajala iz povezovanja humanitarnosti s tehnologijami veriženja blokov (Blockchain). Prepričana je, da je blockchain tehnologija z možnostjo sledenja donacij popolna za transformacijo filantropije do popolne transparentnosti. Ob tem se vzpostavlja vprašanje zaupanja v tehnologije. Urška Starc Pečeny, Arctur, je izpostavila predvsem proces vzpostavljanja zaupanja ljudi v tehnologije in njihovo uporabo, Špela Ajdišek Robič, Siemens, pa dodala, da srce inovativne moči ni v samem razvoju tehnologij, ampak pristopu, kako so tehnologije implementirane v uporabno vrednost za dobro družbe. Velik izziv je tudi različno razumevanje konceptov sodobnih tehnologij med različnimi deležniki, je opozorila Maja Škrjanc, Inštitut Jozef Stefan, ter dodala, da je to mogoče preseči z diskusijo, vključevanjem različnih strokovnjakov ter umeščanje v izobraževalni sistem od osnovne šole naprej.
Marija Komatar, Pitea, je s sogovornicami razpravljala o izobraževanju za digitalno prihodnost. dr. Veronika Dolar, Suny Old Westbury New York, OE4BW, je odprto izobraževanje izpostavila kot priložnost za nove poglede, nove pristope in načine, kako neko tematiko približati tudi tistim, ki jih področje ne zanima, saj z odrto pedagogiko študentje postajajo ne le potrošniki, ampak ustvarjalci informacij. Posamezniki se moramo zavedati, da se vse življenje učimo, je dodala Ana Pleško, Simbioza. Simbioza z različnimi oblikami neformalnega izobraževanja namreč ustvarja programe po meri uporabnikov, poseben poudarek pa v zadnjih letih v okviru različnih projektov namenjajo tudi vključevanju deklic v programe učenja novih tehnologij. doc. dr. Tatjana Dragovič, Cambridge University je svoj nastop zaključila z mislijo, da so IKT življenjske veščine (life skill) in ne področne; to misel velja upoštevati tudi pri pripravi kurikulumov.
Čeprav se je konferenca Ženske za digitalizacijo osredotočila predvsem na tri področja izzivov so bili govorci enotni - primanjkljaj kadra na IKT področju bo mogoče odpraviti z dolgoročnim spodbujanjem, zlasti mladih deklet (pa tudi fantov), da se bodo odločali za kariero na tem področju.
Vabljeni na spletni dogodek 7. junija, ko bomo izkušnjam in premislekom žensk za digitalizacijo prisluhnili na mednarodni ravni. Podrobnosti o prihajajočih dogodkih najdete TUKAJ.
