V prenovljeni strategiji pametne specializacije (S5), ki je vsebinski pogoj za začetek črpanja dela sredstev EU, so določena prednostna področja, ki jih namerava država podpirati.
Podjetja, ki bodo imela projekte s področij, ki so kot ključna določena v strategiji, bodo imela možnost za projekte pridobiti sofinanciranje. V programskem obdobju 2021–2027 je nadgrajena strategija pametne specializacije v Sloveniji kot cilj postavila zeleni prehod, ki pomeni inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe. Namen strategije je spodbuditi povezovanje znanja in orodij, tako v raziskovalni sferi kot v podjetjih.
Strategija je razdeljena na 10 prednostnih področij:
1. Pametna mesta in skupnosti
Zdravje: poudarek je na uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), v ospredju bo razvoj pametnih naprav, senzorike in telezdravstva ter pametnih sistemov integriranega zdravstva in oskrbe.
Energetska in druga oskrba: prednostno se bodo spodbujale tehnologije na področju pretvorbe, distribucije in upravljanja energije (denimo izkoriščanje fleksibilnosti proizvodnje, odjema, shranjevanja in pretvorbe energije, avtomatizacija distribucijskega omrežja) ter celovita podpora izvajanju vodnih storitev.
Mobilnost, transport in logistika: Fokusna področja so ogljično nevtralna družba z rešitvami, kot so uporaba podatkov o migracijah znotraj občin in med občinami, pametna prometna ureditev mest, pametna signalizacija, IKT-rešitve makro nadzora nad posameznimi kraji z regionalnim nadzornim centrom, vzpostavitev prioritetne vožnje za reševalna vozila.
Varnost: operativni in nadzorni sistemi varnega mesta (operativni sistem naslednje generacije, aplikacije za interventne službe).
Kakovost urbanega bivanja v ekosistemu pametnega mesta: iščejo se rešitve na področju upravljanja kakovosti urbanega bivanja in platforme za ravnanje z napravami, podatki in storitvami v urbanih okoljih.
2. Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij
Digitalna transformacija: novi poslovni modeli in spodbujanje podjetništva, povezanega z digitalno transformacijo in za zeleni prehod, na ravni industrije, zdravstva, mest in skupnosti, gospodarstva in javne uprave. Gre za razvoj in implementacijo IKT-rešitev v poslovnih procesih ter razvoj digitalnih storitev in produktov.
Internet stvari (IoT), vgrajeni sistemi in senzorji: mobilna, brezžična in robna (edge) infrastruktura ter komunikacije za IoT (vključuje 5G in 6G), platforme in storitve za IoT ter senzorske in vgrajene sisteme za IoT.
Storitve na internetu: v ospredju so inovativne storitve, inovacije poslovnih procesov in digitalni poslovni modeli, odprte urbane podatkovne platforme.
Kibernetska varnost: razvoj varnostnih produktov in storitev med drugim v avtomobilski industriji, pridelavi in predelavi hrane, obrambni industriji.
Umetna inteligenca (UI), visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki: v ospredju so rešitve za področje pametnih mest in skupnosti, za prehod v krožno gospodarstvo, za zdravje in medicino ter razvoj in implementacija UI v poslovnih procesih.
Geografski informacijski sistemi za promet (GIS-T): fokusno področje zajema sisteme in platforme za zajem in obdelavo prostorskih podatkov, integracijske platforme za povezovanje in posredovanje prostorskih podatkov ter napredne geoinformacijske rešitve in lokacijske storitve.
Digitalne infrastrukture prihodnosti: vključujejo razvoj in integracijo horizontalnih kvantnih tehnologij, 6G in kibernetske varnosti.
3. Zdravje – medicina
Translacijska medicina: podpiranje razvoja zdravil proti boleznim centralnega živčnega sistema, zdravil za zdravljenje redkih bolezni, vpeljavo novih naprednih celičnih zdravil (regenerativna medicina), razvoj obstoječih metod zaznavanja bakterij ter naprednih zdravil in dostavnih sistemov, ki bodo prilagojeni specifikam starejših pacientov.
Aktivno in zdravo staranje: zgodnje diagnosticiranje nevrodegenerativnih bolezni, pozornost področju razvoja storitev in hibridnih materialov za starajočo se družbo ter novih modelov bivanja.
Biofarmacevtika: razvoj bioloških zdravil, razvojne in proizvodne storitve na področju biofarmacevtike, genske terapije, celičnega zdravljena in cepiv.
Naravna zdravila in kozmetika: razvoj zdravil rastlinskega izvora, naravne kozmetike.
Zdravljenje raka: ugotovljen je velik raziskovalni potencial, razvoj na področjih dostavnih, testnih in terapevtskih sistemov s posebnim poudarkom na uporabi sevalnih metod s težkimi delci.
4. Pametne stavbe in dom z lesno verigo
Gradnja stavb: fokusno področje vključuje konstrukcijske elemente in sisteme, elemente in sisteme za ovoj stavbe, zaščitne in zaključne materiale ter stavbno pohištvo, lesene obloge, lesne kompozite ter storitve, povezane z gospodarjenjem z lesno zalogo.
Elementi interierja: vključuje naprave za dom, kot so veliki in mali gospodinjski aparati, zabavna elektronika, svetlobne rešitve in notranje pohištvo.
Oskrba in upravljanje stavb ter povezljivost s sosesko: področje združuje naprave, sisteme in storitve, ki skupaj z interierjem omogočajo popolno delovanje in upravljanje stavbe glede na zahteve uporabnika oziroma danega okolja, hkrati pa omogočajo celovito povezavo stavbe s sosesko in mestno infrastrukturo.
Pametne skoraj ničenergijske stavbe: področje vključuje pristope projektiranja in gradnje stavb in interierja za lesene in klasične masivne stavbe.
5. Trajnostna pridelava hrane
Optimizacija oskrbnih agroživilskih verig: razvoj novih produktov v okviru oblikovanih sektorskih verig vrednosti (mleko, meso, sadje, žito, pivo) in optimizacija oskrbnih agroživilskih verig v povezavi z razvojem in napredkom celotnega sektorja na področju trajnostne pridelave hrane.
Zagotavljanje kakovostnih surovin v agroživilstvu: vlaganja v tehnološki napredek in inovacije v kmetijstvu za zagotavljanje samooskrbe z osnovnimi surovinami ter čim boljše kakovosti in varnosti proizvedene hrane. Poudarek je tudi na razvoju na področju izboljšanja rastlinske in živalske predelave ter obenem krepitvi deleža ekološke proizvodnje in drugih shem kakovosti.
Širjenje ponudbe živil: prilagajanje potrošniškim trendom, izboljšave obstoječih izdelkov ter širitev ponudbe živil, funkcionalne lastnosti živil, alternativne surovine za živila, prehranska dopolnila.
6. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
Trajnostna energija: razvoj sistemov za rabo odpadne toplote, uravnavanje nihanja energijskih virov s pomočjo vodika, baterijskih tehnologij in sintetičnih goriv, optimizacije prenosa toplote v industrijskih procesih, horizontalni sistemski modeli za sektorsko sklapljanje, jedrne tehnologije za elektrokemične naprave.
Biomasa in alternativne surovine: spodbuditi inovacijski in tržni razvoj na področju inovativnih (bio)proizvodov, ki temeljijo na obnovljivih surovinskih virih.
Spodbujajo se tehnološka področja za trajnostno mobilizacijo biomasnega potenciala Slovenije, izkoriščanje ligno-celulozne biomase za razvoj integriranih biorafinerij ter snovanje nove generacije verig vrednosti na osnovi alternativnih surovinskih virov (biorafinerije alternativnih surovin).
Sekundarne surovine: prihajajoče tehnologije na področju predelave, vnovične uporabe in recikliranja odpadkov, tehnologije za razvoj sekundarnih surovin in tehnologije na področju tehnoloških voda (predelava muljev) in gospodarjenja s pitno vodo.
Trajnostni funkcionalni materiali: fokusno področje je usmerjeno v razvoj naslednje generacije naprednih kompozitov in funkcionalnih sistemov, ki bodo vključevali gradnike odpadne biomase ali druge vrste odpadkov kot tudi nanodelce. Cilj je oblikovati nove proizvode z visoko dodano vrednostjo na tradicionalnih trgih papirnopredelovalne, tekstilne, avtomobilske, varnostne industrije, gradbeništva, industrije polimerov in plastičnih izdelkov, embalaže, lepil in premazov ter medicine.
Zelene tehnologije in procesi: poleg novih oziroma izboljšanih surovinskih predelav in proizvodnih postopkov so pomembni tudi postopki pridelave novih bioosnovanih zelenih kemikalij ter potencialov pretvorbe ogljikovega dioksida in vodika za gorivo.
Krožni poslovni modeli: cilj je ustvariti podporno okolje pri sprejemanju odločitev na področju krožnega gospodarstva z upoštevanjem ekonomskih, okoljskih in družbenih vidikov.
7. Trajnostni turizem
Regenerativni turizem: nov koncept, ki v ospredje postavlja zmanjšanje negativnih vplivov turizma na okolje in ustvarjanje pozitivnih vplivov na
okoljskem, družbenem in ekonomskem področju (projekti regenerativne namestitve, regenerativne gastronomije in organizacija dogodkov s kar največjo učinkovitostjo procesov ter trajnostne izvedbe.
S(love)nia spa: Slovenija razvija in uvaja nov produkt Klimatsko letovišče s poudarkom na novem konceptu doživetja v naravi, ki gradi na zdravilnih učinkih narave in klime v gozdovih. Poleg tega se podpira tudi razvoj tržnih produktov s področja zdravja in dobrega počutja.
Kultura in turizem: področje je razdeljeno na razvoj produktov tako za krepitev nepremične kulturne dediščine ter interpretacije kulturne dediščine.
8. Mobilnost
Transformacija avtomobilske industrije: proizvodnja komponent in sistemov bo podprta z nadpovprečnimi vlaganji v digitalno preobrazbo, robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnih in poslovnih procesov ter v razvoj in uvajanje rešitev za zmanjšanje okoljskega odtisa proizvodnih in poslovnih procesov.
Napredna infrastruktura za novo mobilnost: avtomatizirana in avtonomna vozila, električna vozila, pametna navigacija in varnejše ter trajnostno grajene ceste ponujajo številne priložnosti za inovacije, ki prinašajo trajnostne rešitve, izboljšujejo varnost in pripomorejo k zmanjševanju škodljivih emisij. Poudarek tudi na razvoju polnilne infrastrukture.
Transformacija mobilnosti: razvoj na področju sistemov javnega prevoza za izboljšanje kakovosti storitev, rešitve v logistiki.
9. Tovarne prihodnosti
Robotski in laserski sistemi in komponente: robotizacija, personalizacija proizvodnje, napredne robotske komponente, kot so inteligentni senzorji in aktuatorji, fotonske tehnologije.
Napredne zelene tehnologije: plazemske tehnologije, senzorske tehnologije, razvoj novih materialov.
Inteligentni sistemi vodenja: uporaba UI pri vodenju in optimiziranju procesov, digitalni dvojčki, napovedovanje stanja naprav ob intenzivnem izkoriščanju prednosti, ki jih prinaša industrijski internet stvari.
Pametna mehatronska orodja: glavni cilj je spremeniti orodje iz pasivnega elementa v aktivno mrežen element z lastno umetno inteligenco, ki je v celoti integriran v informacijski ekosistem podjetja.
Pametne tovarne: fokusno področje predstavlja celovito podporno okolje, ki bo podjetjem omogočilo vključevanje v proces njihove transformacije v smeri tovarne
prihodnosti v različnih fazah njihove digitalne in tehnološke zrelosti.
10. Materiali kot končni produkti
Jekla in posebne zlitine: razvoj na področju čistosti jekla in zlitin oziroma nadzora nekovinskih vključkov, napak in nepravilnosti v mikrostrukturi.
Aluminij: razvoj nove visokotrdnostne in korozijsko odporne zlitine aluminija, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, ima nizko težo, visoko nosilnost in vpije veliko
energije.
Tehnologije: največji napredek na področju tehnologij prinašajo tehnologije na področju tiska 3D. Zaradi velikih potreb prihaja do skokovitega napredka na področju tehnologij za recikliranje plastike in kompozitnih materialov na osnovi polimerov, kjer se vse bolj uveljavljajo metode kemijske reciklaže.
Multikomponentni pametni materiali: pametna integracija različnih sestavin v enoten material odpira pot do popolnoma novih materialov z do zdaj nedostopnimi lastnostmi.
Funkcionalni premazi in napredna veziva za kovine: smole in veziva, vključno z lepili, predstavljajo slovensko polimerno proizvodnjo, ki je specifično usmerjena v posebne materiale, z veliko raznolikostjo produktnih naborov, tehnološko zahtevno proizvodnjo in manjšimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki so značilne za proizvodnjo glavnih skupin (termoplastičnih) polimerov.
Izvirni članek je objavljen na Finance.si.
