Kako lahko digitalizacija prispeva k učinkovitejšemu varstvu narave?

V Sloveniji je narava zaradi svoje lege, na prehodu iz Sredozemlja v Panonsko nižino in na prehodu iz Alp v Dinarski Kras, izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. S skoraj 38 % imamo najvišji delež območij Natura 2000 v celotni Evropski uniji. V Sloveniji tako ščitimo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost živih organizmov ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, in to ne le za nas, ki tu živimo danes, temveč tudi za naše potomce.Uradni podatki kljub temu ne kažejo zgolj lepe slike o neokrnjeni naravi. Biotska raznovrstnost se, podobno kot drugje po svetu in EU, tudi v Sloveniji zmanjšuje. Stanje določenih populacij je skrb vzbujajoče. Iz razpoložljivih podatkov lahko hitro ugotovimo, da se je v Sloveniji stanje številnih vrst in habitatnih tipov v preteklih 16 letih izrazito poslabšalo. V slabem stanju so travišča, pod velikim pritiskom so tako rekoč vsa mokrišča. Med vrstami so najbolj na udaru predvsem žuželke (metulji, kačji pastirji, hrošči …), dvoživke in mnoge travniške ptice.

Za prihodnje varstvo narave (in tudi okolja) sta ključna razumevanje in ozaveščenost prepleta varstva narave z družbenimi in gospodarskimi procesi ter zasuk k ekosistemskemu razvojnemu modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Zato je zaveza za trajnostni razvoj morda še pomembnejša kot v preteklosti in zdaj še bolj kliče po udejanjenju v praksi – predvsem s korenitimi spremembami v socialnem in gospodarskem razvoju, kjer je nujen preobrat k bolj trajnostnemu načinu bivanja, proizvodnje in potrošnje.

Slovenija ima vse danosti, da postane okoljsko in trajnostno odlična ter da zdajšnjim in prihodnjim generacijam zagotovi kakovostno življenje ob upoštevanju zmogljivosti planeta. Ali lahko k doseganju ciljev varstva narave pomembno pripomore digitalizacija?O digitalizaciji navadno razmišljamo kot o načinu, digitalizacijo povezujemo z napredkom tehnologij, vendar pa teh ne uvajamo izključno zato, ker so nove, temveč zato, ker rešujejo realne probleme. Hkrati se moramo zavedati, da proces digitalizacije odpira še druga družbena vprašanja. Kako nastajanje in obvladovanje novih tehnologij, celovito razumevanje posledic njihove uporabe, in ne nazadnje, eksponentno povečevanje potreb po energiji in redkih surovinah za izdelavo različnih naprav ter posledično prekomerno izkoriščanje našega planeta vpliva nanj? Tudi to je digitalizacija, zato je pomembno, da vzporedno tudi aktivno iščemo odgovore na omenjene dileme.

Cilj konference je ponuditi Evropski uniji (EU) in Sloveniji inovativne digitalne rešitve, s katerimi bi lahko prispevali k varstvu narave. Namenjena je raziskovalcem, podjetjem, oblikovalcem politik ter širši javnosti.

Pridružite se nam 27. avgusta 2021, ob 9. uri, v Digitalnem središču Slovenije in prisluhnite, ali lahko in kako lahko digitalizacija tudi prispeva k učinkovitejšem varstvu narave. V predavanjih in okrogli mizi bodo nastopili največji strokovnjaki s področja digitalizacije in varstva narave iz Slovenije in EU.

Konferenca bo:

• osvetlila nekatera pomembna vprašanja o prihodnosti, trendih in izzivih vpliva digitalizacije na okolje;
• predstavila projekte, stanje in povezala deležnike slovenskega inovativnega ekosistema,
• predstavila možnosti uporabe virtualne in obogatene resničnosti ter uporabe drugih tehnologij;
• pokazala primere dobrih praks.