V Sloveniji je Evropska komisija potrdila 10 DIH-ov; poleg DIH Slovenije najdemo v Ljubljani še 3 – Tehnološki park Ljubljana z DIH Healthday.si, Inštitut Jožef Štefan in 4PDIH. V Murski Soboti dva - Pomurski tehnološki park in DIH AGRIFOOD. V Celju DIH Vzhodna kohezijska regija, v Mariboru dva – Univerza v Mariboru in Štajerski tehnološki park in v Novi Gorici DIH HPC5.
Namen DIH-ov je pomoč podjetjem (majhnim ali velikim, (ne)visokotehnološkim), da izkoristijo digitalne priložnosti. DIH-i preko digitalnih tehnologij oz. storitev pomagajo podjetjem pri konkurenčnosti poslovnih oz. proizvodnih procesov, izdelkov ali storitev. DIH-i prav tako omogočajo dostop do tehničnega in strokovnega znanja ter dostop do eksperimentiranja. Ponujajo tudi inovacijske storitve, kot so financiranje, svetovanje, usposabljanje in razvoj veščin, ki so potrebni za uspešno digitalno preobrazbo.
Področja digitalizacije, ki jih pokrivajo slovenski DIH-i so široka:
- dvig digitalnih kompetenc zaposlenih,
- digitalne transformacije podjetij, pametnih tovarn, umetne inteligence, inovacij v zdravstvu,
- digitalizacije proizvodnje, kmetijstva in proizvodnje hrane, itd.
Z željo po povezovanju, novih oblikah sodelovanja in grajenja močnejše skupnosti smo se prisotni preslikali v prihodnost. Postavili smo se namreč v vlogo novinarjev in pisali, kako bo skupnost slovenskih DIH-ov videti čez dve leti, leta 2022.
Kako bo skupnost oz. mreža DIH-ov v Sloveniji videti v prihodnosti? Na kateri osnovi oz. vrednotah gradimo skupnost? Katera so ključna področja digitalizacije in kateri je glavni skupni projekt, v katerega so bili vključeni DIH-i? Katera bo ključna strateška usmeritev in na katerem temelju bodo slovenski DIH-i gradili prihodnost? Sodelujoči smo bili enotni, da je prihodnost digitalna, ključno pa je sodelovanje!
ZaDIHajmo digitalno!
