Znani so rezultati ankete o stanju in potrebah digitalizacije v podjetjih v Sloveniji. Več kot polovica sodelujočih podjetij nima digitalne strategije. Od digitalnih tehnologij so v podjetjih najbolj v uporabi družbena omrežja, računalništvo v oblaku, celovite programske rešitve, mobilne aplikacije in poslovna analitika. Velja izpostaviti, da je na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija podjetjem za vzpostavitev digitalne strategije in izboljšanje kompetenc zaposlenih, na voljo več vavčerjev Slovenskega podjetniškega sklada, pri čemer sodeluje tudi zavod Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIHS).

DIHS je skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gospodarsko zbornico Slovenije, KPMG in Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru izvedlo anketo o stanju in potrebah digitalizacije v podjetjih v Sloveniji. Rezultati ankete bodo tudi v pomoč Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pri namenjanju sredstev za digitalizacijo v okviru Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije.

V anketi je sodelovalo 90 slovenskih podjetij (62 % iz zahodne in 38 % iz vzhodne kohezijske regije). Več kot polovica sodelujočih podjetij je storitvenih, sledijo proizvodna podjetja ter nekaj podjetij drugih področij. Glede dejavnikov rasti v podjetjih, 27 % podjetij ohranja trenuten obseg ponudbe, 28 % povečuje dodano vrednost izdelkov in storitev, 18 % ponudbo širi, 13 % povečuje obseg prodaje, 8% podjetij pa je vodilni ponudnik.

Največ sodelujočih podjetij (44 %) konkurenčno prednost oblikuje s tehnološkim razvojem ali storitvami, 41 % z digitalizacijo poslovnega modela in 13 % z drugimi oblikami. Največ pa stavijo na inovacije, prilagodljivost, kakovost. Odgovornost za digitalizacijo oz. digitalno transformacijo v podjetju imajo večinoma direktorji (48 %), sledijo IT vodje z 10 %, z 8 % vodje digitalizacije, kar 15 % podjetij pa nima določene osebe za digitalno preobrazbo oz. to s 14 % opravljajo drugi, npr. zunanji izvajalci, uprava, zaposleni, itd.

Od 90 podjetij ima le 22 % podjetij formalno zapisano digitalno strategijo, 78 % podjetij pa je še vedno nima.

Anketa je pokazala, da je pri 41 % izvajanje digitalne preobrazbe v teku, pri 24 % je v načrtu za letošnje leto, pri 16 % v prihodnjih treh letih, 6 % podjetij pa digitalne preobrazbe ne načrtuje. Razloga za to, da podjetje ne načrtuje digitalne preobrazbe, sta predvsem v pomanjkanju sredstev ali pa v podjetju menijo, da njihova dejavnost ni primerna za digitalizacijo.

Na vprašanje, katera področja pokriva njihova strategija digitalne preobrazbe in v kolikšni meri, je bilo ugotovljeno, da z največjim povprečjem izkušnjo kupca (5 - zelo veliko), in najmanj industrijo 4.0 (v povprečju 3.5 – srednje).

Del ankete se je nanašal tudi na stopnjo dodane vrednosti, ki jih imajo procesi v podjetju in mero digitalizacije procesov oz. načrtovanje le-teh. Rezultati so pokazali, da največjo stopnjo dodane vrednosti predstavljajo predvsem izvajanje storitev, prodaja ter razvoj proizvodov in storitev. Največja pa je potreba po digitalizaciji izvajanja storitev, računovodstvu in financah, prodaji in marketingu.

Glede same uporabe digitalnih tehnologij, ki jih uporabljajo podjetja oz. načrtujejo njihovo uporabo, prevladujejo družbena omrežja, računalništvo v oblaku, celovite programske rešitve, mobilne aplikacije in poslovna analitika. Zgovorni so tudi rezultati vpliva digitalizacije na spremembe v poslovnem modelu, in sicer so glavni vplivi predvsem v povečanju učinkovitosti poslovanja, odnosa s kupci in v novih prodajnih kanalih.

Podjetja za uvajanje digitalizacije koristijo predvsem lastne vire in lastne finančne vire. 67 % podjetij ne meri, kolikšen del letnih prihodkov vlaga v IT in digitalizacijo. Glavni razlogi za počasno izvajanje digitalizacije so zlasti preobremenjenost obstoječih kadrov, pomanjkanje finančnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja.

Kot ključno obliko podpore so v podjetjih izpostavili pomoč pri digitalizaciji procesov, dvigu digitalnih kompetenc zaposlenih, pripravi digitalne strategije in orodij digitalnega marketinga.


News3 Prejšnji prispevek

Vabilo v spletni dialog o upravljanju interneta

Dihamo digi Naslednji prispevek

Dihamo že skoraj digitalno