Čisti digitalni profili so tisti profili, ki sovpadajo z opisom digitalnih profilov, ki so predstavljeni v e-KO oz. standardu SIST EN-16234-1:2020. Te poklice bi lahko uvrstili na primarno področje dela z digitalnimi orodji, rešitvami in storitvami, saj jih ti profili ustvarjajo in razvijajo. Podporni digitalni profili so profili, ki na svojem področju intenzivno uporabljajo digitalna orodja in ustvarjajo produkte in izdelke s pomočjo digitalnih orodij. Nedigitalni profili pa so profili, ki sicer delajo z digitalnimi orodji, ki pa jim služijo kot pripomoček za enostavnejše doseganje ciljev. Analiza 946 študijskih programov je pokazala, da je v Sloveniji 5,7 % študijskih programov, ki izobražujejo čiste digitalne profile. Kvantitativno se ta delež zdi primeren, saj je podoben deležu zaposlitev IKT specialistov v Sloveniji (Evropska komisija, 2020a). Približno trikrat več (19,5 %) je študijskih programov, ki izobražujejo podporne digitalne profile, medtem ko preostalih 74,8 % študijskih programov izobražuje nedigitalne profile. Pregled je dodatno pokazal, da se slovenski študijski programi na 1. bolonjski stopnji bistveno ne razlikujejo od študijskih programov v tujini, se pa tuje univerze hitro prilagajajo potrebam trga, saj ponujajo predvsem specializirane programe 2. bolonjske stopnje.
Na področju napovedovanja zaposlovanja so bile za namene tega poročila pregledane številne evropske analize o potrebah po kadrih v prihodnosti na področju digitalnih profilov. Nekatera izmed izpostavljenih delovnih mest/profilov v teh poročilih so primerljiva s profili navedenimi v Evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK oz. ang. EQF) oz. v standardu SIST EN-16234-1:2020. Pregled študijskih programov pokaže, da so za zaposlovanje na teh delovnih mestih konkurenčni tudi diplomanti obstoječih študijskih programov v Sloveniji. Čeprav diplomanti obstoječih študijskih programov pridobijo osnovno poznavanje tudi nekaterih domensko-specifičnih področij, se v splošnem nakazuje potreba po poglobljenem izobraževanju le-teh.
Pri definiranju doseganja potrebnih ravni kompetenc za digitalne profile je bil uporabljen DigComp 2.1 (Evropska komisija, 2017). Podana so priporočila za minimalne ravni doseganja digitalnih kompetenc v obliki območij za posamezno digitalno kompetenco in kategorijo profila. V okviru definiranja potrebnih minimalnih ravni doseganja digitalnih kompetenc se je pri čistih digitalnih profilih še dodatno oprlo na standard SIST EN-16234-1:2020, ki je omogočil definiranje domensko specifičnih digitalnih kompetenc. Podporni digitalni profili zapolnjujejo ravni med nedigitalnimi in čistimi digitalnimi profili. Pri definiranju minimalnih ravni je bilo ugotovljeno, da je nemogoče zajeti vse profile, saj imajo le-ti lahko glede na specifičnost študijskega programa in zaposlitvene zahteve izražene le določene kompetence. Za te profile je potrebna individualna obravnava in partikularna določitev doseganja minimalnih zahtevanih ravni digitalnih kompetenc.
V Sloveniji trenutno ni orodja oz. mehanizma, ki bi omogočal pregled nad potrebami gospodarstva v smislu doseganja ravni digitalnih kompetenc in s tem povezanih študijskih programov ter vsebin. Pri oblikovanju zaključnih ugotovitev smo zato izhajali iz trenutno dostopnih in obstoječih vhodnih podatkov s področji Slovenske pametne specializacije in napovedovanjem nastajajočih kompetenc in veščin v poročilu The Future of Jobs 2020 (World Economic Forum, 2020b). Dodatno se je pregledalo različne portale, ki omogočajo iskanje študijskih programov po ključnih besedah, pri čemer se je osredotočilo na evropske študijske programe. Ugotovitve nakazujejo, da bi bilo smiselno pri študijskih programih, ki izobražujejo čiste digitalne profile, večjo pozornost usmeriti v specializirane študijske programe. Pri pregledu študijskih programov v EU je mogoče zaznati precejšnje število študijskih programov 2. stopnje, ki jih v Sloveniji še nimamo. Veliko je tudi interdisciplinarnih študijskih programov druge stopnje, kjer je računalništvo in informatika ena od temeljnih študijskih vsebin v kombinaciji z vsebinami drugih znanstvenih področij. Slednje tudi nakazuje, da interdisciplinarnost v navezi s čistimi digitalnimi profili spreminja nekatere klasične podporne profile v čiste digitalne profile.
Za kategorijo podpornih digitalnih profilov je nemogoče predlagati generične študijske vsebine in študijske programe, predvsem zaradi domenskih specifičnosti znotraj podpornih digitalnih profilov. Premostitev te omejitve lahko predstavljajo digitalne subkompetence, ki so specifične za dano profesionalno področje. Pri umeščanju področij pametne specializacije v študijske programe in vsebine je bilo ugotovljeno, da jih ni mogoče nasloviti s splošnimi digitalnimi kompetencami po DigComp 2.1., ker gre za domensko zelo specifična področja, zato je uvedba omenjenih subkompetenc nujna. Pri nedigitalnih profilih je predlagana vključitev samostojne IKT učne enote z digitalnimi vsebinami ter da osnovne digitalne veščine postanejo del jedrnih prenosljivih veščin.
V vseh skupinah profilov rezultati kažejo, da je zaradi raznolikosti in spremenljivosti digitalizacije nemogoče dokončno predlagati študijske vsebine in študijske programe. Premostitev te omejitve lahko predstavlja določitev ustrezne metodologije in orodja, ki bi omogočalo aktivno določevanje in s tem tudi spreminjanje študijskih vsebin in programov za namen pridobivanja potrebnih digitalnih kompetenc na osnovi principa zaprte zanke s povezovanjem vseh deležnikov (izobraževalne ustanove, zaposlovalci, zakonodajalci, itd.). Omenjeno orodje bi se oprlo na celotni okvir digitalnih kompetenc po DigComp 2.1, kar bi omogočilo splošno uporabnost za vse profile. Ključno prednost omenjene metodologije in predlaganega orodja predstavlja tudi možnost upoštevanja domenske specifičnosti posameznih študijskih programov in vsebin. Na osnovi tega bi bilo mogoče uvesti tudi subkompetence, za katere smo ugotovili, da so nujno potrebne, sploh v primeru, kjer gre za izrazito domensko specifičnost digitalnih kompetenc. S tem nastale študijske vsebine in programi za namen pridobivanja potrebnih digitalnih kompetenc bi tako veliko bolje pokrivali potrebe in trende na danem področju.
Celotno poročilo vam je na voljo TUKAJ.
V sodelovanju z:
