To vodi k potrebi po bolj usposobljenih strokovnjakih na področju IKT v vseh gospodarskih sektorjih. V Evropi je že na sto tisoče neizpolnjenih prostih delovnih mest za strokovnjake na področju IKT. Za skoraj vsa delovna mesta, kjer IKT dopolnjuje obstoječe naloge, je nastala potreba po digitalnih znanjih. Kariere, kot so inženiring, računovodstvo, zdravstvena nega, medicina, umetnost in arhitektura, zahtevajo vse večje digitalne spretnosti.
Vsak državljan mora imeti vsaj osnovne digitalne spretnosti za življenje, delo, učenje in sodelovanje v sodobni družbi. Celotnega potenciala za izboljšanje izobraževanja z IKT v Evropi v celoti še ni mogoče odkriti, zato Evropska komisija razvija politiko in podpira raziskave, da bi učence pripravila na življenje in delo 21. stoletja.
Obseg izziva digitalnih veščin zahteva dolgoročno strategijo in nova partnerstva med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi, javnimi in zasebnimi deležniki, vključno s civilno družbo. Za odpravo vrzeli v digitalnih znanjih so potrebne znatne naložbe. V novem proračunu Evropska komisija predlaga skladno in celovito podporo za izgradnjo digitalnih veščin, potrebnih za podporo pri uspešni digitalni preobrazbi. Različni skladi bodo usmerjeni na različne potrebe po znanjih.
Eden izmed takšnih je Program Digitalna Evropa (The Digital Europe Program) s proračunom v višini 600 milijonov evrov, ki je namenjen naprednim digitalnim znanjem in bo razširil zbirko digitalnih talentov na okoli 256.000 ljudi, ki bodo lahko najnovejšo tehnologijo uvedli v poslovanje po vsej Evropi. Osredotočil se bo na tri vrste ukrepov:
- magistrske programe iz najsodobnejših digitalnih tehnologij, razvite skupaj s centri odličnosti EU na področju umetne inteligence, kibernetskega in visokozmogljivega računalništva. Cilj je ponuditi 160 novih magistrskih programov, ki usposabljajo 80.000 digitalnih strokovnjakov;
- kratkoročno specializirano izobraževanje o naprednih digitalnih tehnologijah za približno 150.000 iskalcev zaposlitve in zaposlene v MSP;
- 35.000 zaposlitev v podjetjih ali raziskovalnih centrih, kjer razvijajo ali uporabljajo napredne digitalne tehnologije. Cilj je ljudem ponuditi priložnost za nadgrajevanje strokovnih veščin in delo z najnovejšimi razpoložljivimi tehnologijami.
Evropska agenda o spretnostih (European Skills Agenda) poudarja pomen vseživljenjskega učenja, določa cilje za spretnosti za delovna mesta v digitalnem in zelenem prehodu ter spodbuja podjetja, socialne partnerje in organizacije k pomembnim ukrepom.
Cilj Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan (2021-2027) je prilagoditi izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi. Države članice in zainteresirane poziva, naj sodelujejo pri zagotavljanju kakovostnega, vključujočega in dostopnega digitalnega izobraževanja v Evropi. Akcijski načrt ima dve dolgoročni strateški prednostni nalogi:
- prva se osredotoča na podporo razvoju visoko učinkovitega ekosistema digitalnega izobraževanja, na primer s podporo povezljivost šol in načrte digitalne preobrazbe na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja;
- druga se osredotoča na izboljšanje digitalnih veščin in kompetenc, na primer z razvojem smernic za učitelje za spodbujanje digitalne pismenosti in spopadanje z dezinformacijami ter usmerjanjem naprednih digitalnih veščin prek pripravništva za digitalne priložnosti.
Prav na področju izobraževanja in usposabljanja v digitalni dobi bodo imele ključno vlogo tudi nacionalne digitalne koalicije. Slovenska Digitalna koalicija je zahteve povzela v Pozivu Vladi RS za digitalizacijo Slovenije, in so na voljo tukaj.
Več o načrtih in programih Evropske komisije je na voljo tukaj.
Digitalne kompetence so bile tudi glavni poudarek 2. dne konference Go Digital, vsi posnetki predavanj in okrogle mize pa so na voljo tukaj.
