Pametne skupnosti: Kako jih umetna inteligenca naredi pametnejše?

Sodelujoči:

• Colin de la Higuera, vodja za tehnološko usposabljanje učiteljev z odprtimi izobraževalnimi viri

• Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, pionir internetne umetnosti, strokovnjak za komuniciranje, civilno družbeni aktivist

• red. prof. dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

• izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, prodekan za mednarodno sodelovanje in umetnost, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Kratek povzetek dogodka

Na dogodku smo govorili o tem, da je izobraževanje na strani razvijalcev in tudi uporabnikov AI izjemnega pomena. Namen diskusije je bil premostiti razkorak med tehničnimi in pravnimi vprašanji, saj imajo razvijalci in pravniki različen, a komplementaren pogled na razvoj umetne inteligence.

Ker pa imamo Slovenci kar nekaj ljudi na ključnih položajih pri certificiranju sporazumov indokumentov, s tem nismo le opazovalci, ampak tudi aktivno sodelujemo in prispevamo. Zato ne smemo izpustiti priložnosti, da gre razvoj umetne inteligence mimo nas, brez našega doprinosa in vložka.

Izbrani zaključki okrogle mize:

• Pomembno je ustrezno nadgraditi izobraževanje razvijalcev, odločevalcev in uporabnikov AI (AI za izobraževanje vproti izobraževanju o AI).

• V izobraževanju se trenutno ukvarjajo z »nizko visečimi sadeži« oziroma zgolj osnovnimi koncepti, tako na razvijalski kot tudi uporabniški strani. Treba je storiti korak naprej in dogradite izobraževalne vsebine.

• Premostiti moramo razkorak med razvijalci in uporabniki AI v smislu razumevanja delovanja in tudi posledic odločitev AI sistemov.

• Razvoj AI ni več zgolj tehnični izziv, zato je potreben holističen pristop različnih področij in profilov ljudi.

• Disruptivne pobude, ki so bile nekdaj opredeljene kot gonilo razvoja, niso vedno dobrodošle za družbo.

• Jasno mora biti določeno, kdo je odgovoren za odločitve AI, ne smemo dopustiti umikanja od odgovornosti za morebitne napačne odločitve.

• Slovenci smo aktivni na področju razvoja AI, to bi bilo trebaše dodatno izkoristiti, tudi na ravni države.

• Potreben je holističen, širši pogled na razvoj AI, treba je dodati razmisleke o širšem vplivu na družbo.

• V širši družbi obstaja izziv, da ne razumemo, kaj se dogaja s podatki, ki jih generiramo. Obstaja nevarnost, da se podatki uporabijo za preusmeritev krivde na končnega uporabnika.

• Ali je človek vedno lastnik podatkov?

• Pri podajanju razlage o delovanju AI sistemov se je potreben umakniti od »anekdotnih primerov« o AI ter se preusmeriti k širšemu pojmu dobrih in slabih praks.

• Trenutno pri pravnikih, odločevalcih in inženirji na področju AI obstaja prevelik razkorak med razumevanjem delovanja in implikacijami uporabe.

• Treba je smiselno naglasiti pomembnost različnih tipov podatkov in kaj pomenijo za morebitne dvoumne ali možne napačne interpretacije. Ne smemo priti v situacijo, da bomo slepo zaupali podatkom, ki jih bomo uporabljali.

• Delujemo v večdimenzionalnem svetu, pogled odločevalcev je preveč enodimenzionalen (vprašanje podatkov, načini modeliranja, uporaba modelov).

• Tudi inženirji potrebujejo znanja iz družboslovja in obratno.

• Izpostaviti je treba problematiko ocenjevanja oz. primerjave izdelka, narejenega z orodjem AI, z izdelkom osebe (npr. domača naloga, prevedena z Google Translate) in jo ustrezno naglasiti.