Ideja skupne platforme okolij je namreč naletela na zelo pozitiven odziv, saj okolja v povezovanju prepoznavajo priložnost za skupno promocijo, promocijo dogodkov in večanje dostopnosti do finančnih virov, tako za okolja kot uporabnike.
Med ključnimi izsledki raziskave, ki smo jo izvedli z DIH Slovenije, izpostavljamo:
- Glede na razpoložljive podatke je v Sloveniji okoli 150 različnih eksperimentalnih okolij, ki so v podjetjih, razvojno-raziskovalnih inštitucijah, inkubatorjih, tehnoloških parkih in drugih razvojnih centrih, zasebnih podjetjih, zavodih in društvih.
- Eksperimentalna okolja v Sloveniji so raznolika, saj delujejo tako na področju prenosa znanj ter dostopne opreme za prototipiranje in eksperimentiranje, kot tudi za različne ciljne skupine.
- Eksperimentalnim okoljem je glede na rezultate pričujoče raziskave skupno, da med seboj niso povezana. V preteklosti je že bilo nekaj iniciativ za povezovanje takšnih okoljih, ki pa zaradi več dejavnikov niso bile dolgoročno uspešne (finančni viri, strah pred povezovanjem, poslovne skrivnosti).
Predstavniki eksperimentalnih in pilotnih okolij so v raziskavi izpostavili tudi, da je potrebno skozi skupno platformo omogočiti:
- boljši dostop do izmenjave dobrih praks in rešitev med eksperimentalnimi okolji;
- dostopnost do informacij, saj predvsem zasebna okolja niso dovolj osveščena o možnostih mednarodnega povezovanja, kar je ključnega pomena z vidika velikosti trga in preboja inovacij;
- preprečevanje podvajanja okolij in boljše dostopnosti za ciljne skupine.
Posebno pozornost smo v času trajanja raziskave namenili trajnosti okolij in njihove dostopnosti, saj tako mednarodne analize kot odzivi na raziskavo kažejo, da je za dolgoročni obstoj ekosistema ključna vzdržna finančna podpora. Izpostavljeni tematiki pomembnost še dodatno dvigujejo ciljne skupine takšnih okolij, saj predvsem mlada, zagonska podjetja ali inovatorji z izjemno omejenimi finančnimi viri v plačljivih okoljih ne bodo uspeli dosegati razvojnih potencialov, ki so pomembno gonilo gospodarstva kot celote.
Razprave med ključnimi odločevalci, ki usmerjajo razvoj eksperimentalnih in prototipnih okolij, so se udeležili predstavniki Službe vlade za regionalni razvoj in kohezijsko politiko, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med zaključki velja izpostaviti:
- Eksperimetnalna okolja podpirajo digitalizacijo, tako z vidika kadrov in dostopa do infrastrukture, potrebujejo pa dodatne vlagatelje za komercializacijo v eksperimentalnih okoljih razvitih prototipov in sistemsko podporo države.
- Povezovanje eksperimentalnih okolij je nujno potrebno, samo povezovanje pa je treba nadgraditi tudi z organizacijo dogodkov, usmerjenih k povezovanju eksperimentalnih okolij s podjetji oz. gospodarstvom.
- Aktivnosti DIH Slovenije, strateških partnerjev in okolij bodo tudi v prihodnje usmerjene k izmenjavi izkušenj in primerov dobrih praks, povezovanje mreže in vključevanje v mednarodne povezave.
- Eksperimentalna okolja potrebujejo sistemsko podporo in vpetost v digitalno-inovacijski ekosistem, stabilne vire financiranja, mentorske sheme za podporo uporabnikom okolij ter povezanost in zastopanost na mednarodni ravni.
DIH Slovenije želi med aktivnostmi ob podpori TECOS-a prav zaradi nepovezanosti eksperimentalnih in pilotnih okolij izkoristiti edinstveno priložnost – okolja med seboj povezati, jih podpirati skozi skupno platformo, jih dopolnjevati in tako izboljšati njihovo dostopnost za vse ciljne skupine. Posledica povezanega in na eni točki dostopnega ekosistema pilotnih in eksperimentalnih okolij bo zato omogočila pospeševanje razvoja in prototipiranja ter hitrejši vstop inovacij in rešitev na trge.
