Digitalna prihodnost zahteva več kot le tehnologijo
Osrednje sporočilo razprave je bilo jasno – tehnologija sama po sebi ni dovolj. Za uspešno digitalno preobrazbo potrebujemo predvsem znanje, sodelovanje, jasno razvojno vizijo in dolgoročen družbeni konsenz.
Sodelujoči so opozorili, da Slovenija pri implementaciji evropskih digitalnih politik in regulative zaostaja za številnimi državami članicami EU. Postopki uvajanja sprememb so pogosto preveč administrativno zahtevni in počasni, medtem ko se evropski digitalni prostor hitro spreminja in prehaja v novo obdobje konkurenčnosti, tehnološke suverenosti in umetne inteligence.
Poudarjeno je bilo tudi, da digitalna infrastruktura danes ne pomeni več zgolj povezljivosti, temveč vključuje podatkovne centre, podatkovne ekosisteme, kibernetsko varnost in sposobnost učinkovite uporabe podatkov za razvoj inovacij.
Znanje in kadri kot največji razvojni izziv
Ena osrednjih tem foruma je bila tudi področje digitalnih kompetenc in izobraževanja. Udeleženci so izpostavili, da je največji razvojni izziv Slovenije prav pomanjkanje znanja in ustreznih kadrov.
Več kot polovica odraslih v Sloveniji namreč nima osnovnih digitalnih kompetenc, hkrati pa primanjkuje strokovnjakov za digitalna področja, učiteljev matematike in kadrov za visokotehnološke dejavnosti. Posebej je bila izpostavljena tudi problematika zmanjševanja zanimanja za učiteljski poklic ter potreba po sistemskem vlaganju v razvoj kompetenc učiteljev in izobraževalnega sistema.
Pomemben del razprave je bil namenjen vplivu umetne inteligence na prihodnost izobraževanja in dela. Sodelujoči so poudarili, da bo umetna inteligenca pomembno vplivala na produktivnost, organizacijo dela in načine učenja, pri čemer bodo v ospredju personalizirani učni modeli, AI tutorji in podpora učiteljem pri individualizaciji učnega procesa.
Ob tem pa je bilo večkrat poudarjeno, da tehnologija ne more nadomestiti ljudi. Ključna ostajata sposobnost prilagajanja spremembam ter kultura sodelovanja in vseživljenjskega učenja.
Potrebujemo usklajeno delovanje vseh deležnikov
Forum je ponovno izpostavil pomen povezovanja različnih sektorjev pri oblikovanju digitalne prihodnosti Slovenije. Sodelujoči so se strinjali, da Slovenija potrebuje bolj usklajeno delovanje države, gospodarstva, raziskovalne sfere, izobraževanja in civilne družbe.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi Slovenske digitalne koalicije kot odprte platforme povezovanja deležnikov digitalnega razvoja. SDK želi tudi v prihodnje ostati prostor dialoga, sodelovanja in usklajevanja skupnih razvojnih prioritet ter aktivno prispevati k oblikovanju dolgoročnih nacionalnih strategij na področju digitalizacije.
Skupni zaključki foruma
Razprava je pokazala, da Slovenija potrebuje jasno digitalno vizijo države in dolgoročne sistemske ukrepe, ki bodo omogočili razvoj družbe znanja, večjo produktivnost ter uspešnejše vključevanje digitalnih tehnologij v gospodarstvo in vsakdanje življenje.
Med ključnimi prioritetami prihodnjega razvoja so sodelujoči izpostavili:
- krepitev digitalnih kompetenc celotne družbe,
- vlaganje v znanje, raziskave in razvoj kadrov,
- podporo digitalni transformaciji gospodarstva,
- večjo koordinacijo med deležniki,
- razvoj spodbudnega digitalnega okolja,
- ter oblikovanje širšega družbenega dogovora o digitalni prihodnosti Slovenije.
Forum je tako ponovno potrdil, da digitalna prihodnost Slovenije ne bo odvisna zgolj od tehnologije, temveč predvsem od sposobnosti sodelovanja, povezovanja znanja in skupnega oblikovanja razvojnih prioritet za prihodnje generacije.
