Kriza, s katero se svet sooča že več kot eno leto, ni zgolj zdravstvena, temveč tudi gospodarska in socialna, saj so številni ljudje izgubili zaposlitev ali pa delajo manj, kot bi lahko. V obdobju, ko se države pripravljajo na ponoven zagon gospodarstev, pa vse bolj spoznavamo, da se ta ne bodo preprosto vrnila na stanje pred krizo. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, avtomatizacije in pospešitve digitalnih preobrazb v organizacijah vseh velikosti se nekatera delovna mesta nikoli več ne bodo vrnila, a hkrati se bodo odprla številna nova, ki pa bodo zahtevala mnogo več digitalnih znanj.

Iskalci zaposlitve bodo potrebovali nova digitalna znanja, da bodo lahko uspešno kandidirali za nova delovna mesta in učinkovito opravljali poklice, ki jih bodo podjetja najbolj iskala. Hkrati bodo morale organizacije v razmerah, ko je uporaba naprednih digitalnih orodij ključen temelj storilnosti in konkurenčnosti, zagotoviti dodatna usposabljanja in priložnosti za vseživljenjsko učenje tudi za svoje obstoječe zaposlene.

»Okrevanje gospodarstev bo potekalo sredi dolgoročnih trendov digitalizacije in avtomatizacije s sodobnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, računalništvo v oblaku in internet stvari. Slovenija je pri tem pred zahtevno nalogo, saj po ugotovitvah OECD-ja sodimo med države z največjim deležem delovnih mest, ki jih zelo ogroža avtomatizacija. Zelo hitro moramo dvigniti raven digitalnih znanj in vsem prebivalkam in prebivalcem olajšati dostop do vseživljenjskega učenja in dodatnih usposabljanj,« je povedala Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenije. »Danes predstavljena pobuda, ki je združila kar 18 deležnikov iz slovenskega javnega in zasebnega sektorja, kaže na široko zavedanje izziva pred nami, zato verjamem, da bo Slovenija zagotovo med zmagovalkami digitalnega prehoda.«

»Za uspešno digitalno preobrazbo so pomembne tako digitalne kompetence javnih uslužbencev kot tudi naših končnih uporabnikov, torej državljanov in tudi podjetij. Državljani, ki se zavedajo potenciala digitalnih tehnologij, bodo znali od države zahtevati sodobne rešitve in tudi sodelovati pri njihovem soustvarjanju. Javni uslužbenci, ki se zavedajo tega potenciala, pa bodo ustvarjali boljše predpise, boljše rešitve in boljše storitve, zelo pomembno je tudi, da se bodo z digitalnimi tehnologijami lahko bolj približali državljanom in s njimi tesneje sodelovali,« je povedal Boštjan Koritnik, minister za javno upravo.

»Pridobivanje znanja o digitalnih tehnologijah še nikoli doslej ni bilo bolj potrebno in zahtevno kot v teh nenavadnih časih. Stiske trenutnega stanja – usklajevanje službenega in družinskega življenja, šolanje od doma in druge obveznosti – nam izpopolnjevanje znanja skorajda onemogočajo,« je povedala Durđica Strunjaš Kurt, vodja prodaje in marketinga za srednjo in vzhodno Evropo, Fast Lane. »Zato smo se skupaj s pobudniki odločili, da ponudimo bolj prilagodljive in sproščene tečaje samostojnega učenja. Vanje so vključene tudi neprecenljive učne ure v živo z našimi strokovnjaki in s strokovnjaki naših partnerjev. Več kot 25 let izkušenj je našo ekipo Fast Lane dobro pripravilo, da vam pomagamo na poti do novih znanj in certifikacij.«

»Premoščanje digitalnega razkoraka s krepitvijo digitalnih kompetenc, digitalizacija malih in srednje velikih podjetij in zagotavljanja podpornega okolja za digitalizacijo so ključni izzivi, ki se jih lotevamo na Zavodu digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (Zavod DIHS). Izkušnja s pandemijo koronavirusa je jasno izpostavila pomen digitalizacije za preživetje podjetij, s tem pa digitalne kompetence zaposlenih kot ključne za nemoten delovni proces. Z velikim veseljem smo pristopili k pobudi Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti, saj verjamemo, da ima pri krepitvi digitalnih kompetenc ključno vlogo predvsem ustrezno podporno okolje in sodelovanje ključnih akterjev,« je povedala Katja Mohar Bastar, direktorica Zavoda DIHS.

»Trg dela se zaradi pospešene digitalne preobrazbe vse hitreje drastično spreminja. Da bi zmanjšali vrzeli med potrebami delodajalcev in veščinami kandidatov, moramo posameznike opremiti s potrebnimi digitalnimi znanji. Da pa bi ljudem lahko zagotovili mesto na trgu dela, jih je treba prav tako izobraziti o trendih na trgu, vplivih digitalizacije, potrebah po kadrih ter veščinah in možnostih za karierni razvoj. V Adeccu se pridružujemo še kako potrebni pobudi, ki je poziv za vse prebivalce Slovenije, ki želijo postati digitalno opolnomočeni ter bolj konkurenčni in zaželeni na trgu dela,« je povedal Luka Peter Medved, vodja ključnih strank, Adecco H.R. d. o. o.

»Digitalne kompetence so ene ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, saj se digitalne tehnologije vse bolj prepletajo z našim vsakdanjim življenjem, načinom študija, dela in sodelovanja z drugimi. Na Univerzi v Ljubljani spodbujamo razvoj digitalnih kompetenc, odgovorno in varno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri študiju, delu in družbenem udejstvovanju,« je povedala Maja Dizdarević, pomočnica glavnega tajnika Univerze v Ljubljani, odgovorna za razvoj storitev za študente in alumne.

»Nedavna oziroma še vedno trajajoča izkušnja, ko se je na mnogih področjih tako rekoč čez noč delo v celoti ali vsaj delno začelo izvajati kot delo na daljavo ob pomoči informacijsko-komunikacijske tehnologije, je še toliko bolj pokazala potrebo po digitalnih znanjih in dodatnem usposabljanju na tem hitro spreminjajočem se področju. Univerzitetno okolje pri tem ni nobena izjema, tako v smislu pedagoškega dela kot tudi dela strokovnih služb, česar se zavedamo tako tisti, ki v tem okolju že delujemo, kot tudi tisti, ki bodo tja šele prišli,« je povedala prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem.

Pobudo Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti podpirajo tudi AmCham Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Mariboru, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Združenje Manager in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Praktična spletna izobraževanja bodo ob strokovnjakih Microsofta ter podjetij Fast Lane Slovenija in Adecco H.R. izvedli še strokovnjaki iz Microsoftovih partnerskih podjetij ADD, B2, Comtrade, SPAN in SoftwareOne.

Štirje brezplačni učni programi
V okviru pobude je vsem, ki bi radi pridobili znanja za uspešno delo in življenje v digitalni družbi, na voljo dostop do štirih brezplačnih učnih programov na platformi Microsoft Learn: poslovna analitika, podatkovna analitika, razvoj aplikacij in programski razvoj z malo ali brez kode.

Programi v angleškem jeziku temeljijo na samostojnem učenju, udeleženci pa lahko hitrost in čas učenja prilagodijo svojim željam in zmožnostim. Učenje prek platforme Microsoft Learn bodo dopolnjevala tudi praktična spletna predavanja, ki jih bodo izvedli uveljavljeni predavatelji Microsofta, podjetij Fast Lane in Adecco H.R. ter Microsoftovih partnerskih podjetij.

Ob uspešnem zaključku bodo udeleženci pridobili potrdilo o opravljenem izobraževanju. Prav tako se bodo lahko odločili za nadaljevanje učenja s pripravo za pridobitev Microsoftovega certifikata po zelo ugodni ceni.

PLATFORMA DIGITALNA ZNANJA ZA POKLICE PRIHODNOSTI (s predstavitvijo programov in prijavo).

Podpis memoranduma med Microsoftom in Ministrstvom za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo in Microsoft sta prav tako podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva okrepljeno sodelovanje na področju digitalnih znanj za zaposlene v slovenskem javnem sektorju. Podpisnika načrtujeta, da bosta v ta namen okrepila izmenjavo sodobnih gradiv in drugih virov o razvoju digitalnih znanj, zaposlenim v javnem sektorju pa zagotovila lažji in učinkovitejši dostop do učnih programov in tečajev, ki jih potrebujejo za uspešno pridobivanje ključnih digitalnih veščin.

Studio evropa Prejšnji prispevek

Kako kar najbolje izkoristiti EU sredstva in Sloveniji omogočiti transformacijo v razvito digitalno družbo 21. stoletja?

Digitalni profili foto freepik Naslednji prispevek

Oblikovanje predlogov vsebin za študijske programe