Novice

Potrebujemo digitalno revolucijo Slovenije

Od 26. december, 2018 maj 1st, 2019 Ni komentarjev

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija z aktivnimi ukrepi k digitalni transformaciji

Slovenija je na področju poznavanja digitalnih veščin v primerjavi z ostalimi državami Evropske Unije, v precej nezavidljivem položaju. Rešitve in celostne ukrepe za izboljšanje že aktivno izvaja Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija / Digital Innovation Hub Slovenia (DIH) s partnerji, ki je po uspešni prijavi na javni  razpis Digitalizacija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, s predstavniki v petek, 21. decembra podpisalo pogodbo o sofinanciranje operacije. Kot enotna povezovalna točka za digitalno inoviranje, dobre prakse digitalnega poslovanja in spodbujanje digitalne transformacije v Sloveniji, DIH še naprej predstavlja most med Evropsko komisijo in slovensko vlado.

Poznavanje sodobnih digitalnih orodij in razumevanje zahtev okolja so ključne za digitalno transformacijo aktivnega prebivalstva. Slovenija se še ne more pohvaliti z visoko stopnjo poznavanja digitalnih veščin. Več kot 20 % slovenskega prebivalstva nima digitalnih veščin oz. ne uporablja interneta, skoraj polovica prebivalcev pa ima zelo nizke oz. le osnovne digitalne veščine. ”V sodobni družbi in času današnjih služb mora aktivno prebivalstvo, ne glede na poklic, ki ga opravlja, osvojiti različne digitalne tehnologije, za kar potrebujejo osnovne digitalne kompetence. Slednje obvlada le dobrih 60 % prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da ima nadpovprečne veščine le dobrih 30 % prebivalstva,”  je poudarila direktorica Digital Innovation Hub Slovenia, Emilija Stojmenova Duh.

Digital Innovation Hub Slovenia se s številnimi cilji zavzema za digitalno inoviranje, dobre prakse digitalnega poslovanja in spodbujanje digitalne transformacije v Sloveniji. ”Strategije, ki jih pripravljajo na evropski ravni, jih v sklopu DIH skupaj s partnerji implementiramo v 3 stebrih: na ravni izobraževalnih organizacij, gospodarstva in javnih uprav (občin),” je še dodala Stojmenova Duh. Pomemben je tudi podatek, da število služb v sektorju Informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) dodatno narašča.

 DIH med drugim omogoča dostop do najnovejših spoznanj, raziskav, praks in tehnologij s področja digitalnega poslovanja. »Širjenje uporabe tehnologije IKT v vse več dejavnosti pomeni, da je treba poznati tako IKT kot tudi področje, ki ga digitaliziramo. Izzivov je res veliko,« dodaja redni profesor na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko ter predsednik komisije za inovacije Univerze v Ljubljani, prof. Andrej Kos.

 Slovenija je potrebovala povezovalca na področju digitalnih kompetenc, poudarja Nenad Šutanovec, direktor združenja za informatiko na GZS:Slovenija je majhna, trg je majhen, ampak lahko predstavlja odlično razvojno okolje. Pomembna so znanja in kompetence, kar je ključno za naše gospodarstvo. Mala podjetja nimajo toliko virov kot velika, zato potrebujejo nekoga, ki jim pomaga. DIH bo deloval pri razvoju digitalnih kompetenc, pomagal pri kariernih načrtih, ugotavljanju vrzeli, vzpostavljanju eksperimentalnih okolij, ki jih lahko podjetja izkoristijo pri preverjanju novih digitalnih storitev, da čim prej odpravijo napake in so potem uspešnejša.

Ustanoviteljica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija je Gospodarska zbornica Slovenije. Pomembni strateški partnerji so Združenje za informatiko in telekomunikacije, IKT horizontalna mreža, SRIP PMiS pri GZS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Mreža FabLab Slovenija, Tehnološki park Ljubljana, TECOS, Grozd Pametne tovarne, Lesarski grozd in IIBA.

Digital Innovation Hub Slovenia se bo še naprej aktivno zavzemal za povezovanje in razvoj storitev za podporo pri digitalni preobrazbi gospodarstva, izobraževalne sfere in javne uprave, razvoj digitalnih kompetenc in napovedovanje potreb po digitalnih kadrih, spodbujanje odptega inoviranja, oblikovanje novih poslovnih modelov, dostop do eksperimentalnih in pilotnih okolij. V sklopu širše družbene vloge je vloga usmerjena v standardizacijo, regulativo in posodobitev izobraževalnega sistema, v sklopu internacionalizacije pa v povezovanje, prenos izkušenj in primerov dobrih praks med člani mreže DIH-ov EU.